Zakonska obveznost šole, ne le priporočilo

Novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ne prinaša konceptualnih sprememb, temveč le nekatere spremembe obstoječega zakona, ki so se v dosedanji praksi izkazale kot potrebne, so pojasnili na zavodu za šolstvo. Po njihovih pojasnilih novela daje poudarek intenzivnejšemu izvajanju kontinuuma podpore in pomoči, ki vključuje tudi učno pomoč ter druge oblike podpore in pomoči za učence s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami.

V noveli je določeno, da lahko šola otroku z zaznanimi učnimi težavami nudi pomoč takoj, znotraj šole, brez čakanja na komisijo in odločbo. "To formalizira zgodnjo intervencijo, ki je bila doslej odvisna predvsem od dobre volje in kapacitet posamezne šole," je povedala podpredsednica Društva svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju Tina Rezar. Kot je pojasnila, po določbah v noveli svetovalni delavec usklajuje to pomoč na ravni šole, razrednik pa spremlja izvajanje pri pouku. "Bistvena sprememba je, da to postaja zakonska obveznost šole, ne le priporočilo," je dodala.

V praksi bi se moral koncept dela z učenci z učnimi težavami uveljavljati od leta 2007

Morebiten vpliv novele na število izdanih odločb o usmeritvi se bo po navedbah zavoda pokazal z njenim uveljavljanjem. Ga pa pričakujejo. Pojasnili so, da uveljavljen koncept dela z učenci z učnimi težavami velja že dobri dve desetletji. To pomeni, da bi se moral v praksi uveljavljati že od novembra 2007, ko je bil sprejet na strokovnem svetu za splošno izobraževanje.

"Učencem s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami bi se morala že do sedaj omogočiti pravočasna pomoč in podpora. Predpostavljamo, da bi bilo, če bi bila ta uspešna, pobud za usmeritev bistveno manj, s čimer bi se razbremenil tudi sistem usmerjanja," so navedli. Tudi oni so dodali, da je bil namen novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami prav ta, da se normativno dodatno poudari intenzivnejše izvajanje kontinuuma podpore in pomoči.

Po mnenju Rezar se lahko del otrok z lažjimi, prehodnimi težavami res izogne odločbi, ker jim zadostuje šolska podpora. "Pri otrocih z izrazitejšimi ali trajnejšimi primanjkljaji pa bo odločba verjetno še vedno potrebna, ker zagotavlja pravno varovane pravice, kot so dodatne ure dodatne strokovne pomoči, prilagoditve pri preverjanju znanja, spremljevalec," je naštela.

Opozorila je tudi na spremembe v sestavi komisije za usmerjanje. Namesto obveznih treh bosta po novem v komisiji za usmerjanje prve stopnje najmanj dva člana, novela pa opredeljuje tudi sodelovanje predstavnika šole s komisijo. Te spremembe lahko po mnenju Rezar vplivajo na hitrost in enotnost obravnave vlog po vsej državi.

Rezar je sicer kot največji izziv v praksi izpostavila premalo svetovalnih delavcev in drugih strokovnjakov, kot so logopedi in defektologi, dolge čakalne dobe pri komisijah za usmerjanje in razkorak med papirnato odločbo ter dejansko razpoložljivimi urami dodatne strokovne pomoči v šoli. Ob tem se zakonska sprememba tudi ni dotaknila najbolj perečih dilem na srednješolskem področju, kjer so zadeve po oceni Rezar še vedno precej neurejene. "Čakamo na konkretnejše usmeritve, za katere se bojimo, da jih sploh ne bo," je dodala.

V noveli tudi na novo opredeljena skupina otrok z gluhoslepoto

Po pojasnilih zavoda za šolstvo novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami med drugim na novo opredeljuje skupino otrok z gluhoslepoto, natančneje določa različne vrste pomoči spremljevalca (spremljevalec skupine, varuh negovalec) in omogoča možnost elektronskega načina vložitve zahteve za obravnavo, enako velja tudi za vročanje odločb o usmeritvi. Na novo se opredeljuje izvajalca storitev prilagajanja in pretvarjanja učbenikov in drugih učnih gradiv za osebe s slepoto in slabovidnostjo ter določa vzpostavitev in načine vzdrževanja zaščitenega digitalnega repozitorija za dostop do potrjenih učnih gradiv v odprti elektronski obliki za učence s posebnimi potrebami.

Zaradi nekaterih navedenih sprememb se morajo spremeniti podzakonski akti ter nekateri drugi dokumenti, posodobili se bodo obrazci, na novo se bo oblikovala tudi sestava komisij za usmerjanje, so pojasnili na zavodu, kjer so tudi posodobili kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj, v katerih se je na novo opredelila skupina z gluhoslepoto. Slednje bodo izdali v soglasju s pristojnim ministrom.

Število otrok s posebnimi potrebami narašča

Število učencev s posebnimi potrebami iz leta v leto narašča, njihov delež v OŠ je pred desetletjem znašal 5,75 odstotka, zdaj se približuje devetim. Več kot tretjina jih ima primanjkljaje na posameznih področjih učenja, izstopajo tudi učenci z govorno-jezikovnimi motnjami. Njihovo število je v desetih letih z okoli tisoč zraslo na več kot 2500.

V enajstih osnovnih šolah Mestne občine Koper (MOK) bo v šolskem letu 2026/2027 skupno 4.688 učenk in učencev, razporejenih v 231 oddelkov. Med njimi je 456 prvošolčkov. Gre za najnižje število otrok, vpisanih v prvi razred koprskih osnovnih šol, v zadnjih desetih letih. Največ prvošolcev, 70, je danes sprejela OŠ Koper, sledita OŠ Antona Ukmarja na Markovcu in OŠ Dušana Bordona v Semedeli.

Pomembna novost je uvedba prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom na OŠ Koper. Program se je danes začel izvajati v enem oddelku. S tem bodo učenci, ki potrebujejo več podpore pri doseganju izobrazbenih ciljev, dobili možnost obiskovanja prilagojenega programa bližje svojemu domu. Prepis otroka na OŠ Koper bo mogoč, če bodo starši presodili, da je takšna odločitev zanj primernejša, tudi med šolskim letom. Poglejte, kaj v videoposnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih, meni o uvedbi takšnega programa Zmago Jelinčič.