Ženska klapa Fritule iz slovenske Istre že od leta 2012 ohranja in razvija tradicijo dalmatinskega klapskega petja ter jo prepleta z istrsko glasbeno dediščino. Kot prva ženska klapa v Sloveniji predstavlja pomemben mejnik v razvoju klapske kulture na Slovenskem, za glasbeno zgodbo sedmih pevk pa stoji tudi Kulturno društvo Ženska klapa Fritule iz Pirana.

Njegova ustanoviteljica in predsednica je Jasmina Čuturić, ki je bila tudi med tistimi, ki so leta 2012 postavljale temelje klape. "Na to, da smo prva ženska klapa v Sloveniji, smo Fritule neizmerno ponosne," poudarja Čuturićeva.

Ime Fritule ni naključno. Združuje simboliko klape - povezanost, prijateljstvo in moč večglasnega petja - s toplino istrsko-dalmatinskih fritul, ki prikličejo občutek domačnosti in prazničnega veselja. Prav povezanost je ena od rdečih niti njihove zgodbe.

Danes v klapi poje sedem pevk: Jasmina Čuturić, ustanoviteljica in predsednica društva, Gorana Japelj Bezjak, umetniška vodja klape, ter Sabina Grižon, Helena Skočir, Diana Vručinić, Tanja Nemec in Aleksandra Srceva Lazova.

Sedem glasov ustvarja prepoznaven zvočni podpis, ki temelji na dalmatinskih a cappella skladbah, dopolnjujejo pa ga sodobna dela ter pesmi v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Posebno mesto v njihovem repertoarju imajo istrske skladbe v priredbah Rudija Bučarja, s katerim so sodelovale tudi pri albumu Kamen, trn in brin.

Gorana Japelj Bezjak: umetniška vodja, ki je postala srce klape

Pomembno poglavje v razvoju Fritul se je začelo leta 2024, ko je umetniško vodstvo prevzela Gorana Japelj Bezjak. Čuturićeva jo opisuje kot izjemno umetnico, vizionarko in neomajno ustvarjalno silo, ki je s predanostjo, glasbeno širino in energijo postala srce, kompas in gonilna moč Fritul. 

"Gorana je tista, ki nas glasbeno oblikuje z natančnostjo mojstrice, ki sliši vsako nianso, vsak dih, vsak odtenek barve naših glasov. S svojo umetniško občutljivostjo gradi naš zvok, ga izpopolnjuje, dviguje in vodi v nove razsežnosti – od nežnih, intimnih trenutkov do mogočne odrske veličine," pove Čuturić. Posebej izpostavlja tudi njeno sposobnost povezovanja sedmih različnih temperamentov. "Njena energija je nalezljiva, njena motivacija neizčrpna, njena vizija pa jasna in pogumna. Gorana nas povezuje, usmerja, dviguje in navdihuje; je naš glasbeni arhitekt, naš ustvarjalni motor in naš varni pristan, ko se sedem temperamentov združi v eno samo melodijo."

Pod njenim vodstvom Fritule rastejo, razvijajo svoj zvok in stopajo na nove odre. Čuturićeva poudarja, da Gorana klape ne vodi le z glasbenim znanjem, temveč tudi s toplino, karizmo in srcem. "Gorana Japelj Bezjak je več kot umetniška vodja. Je naša inspiracija, naš kompas, naš svetilnik. Njena predanost, toplina in umetniška širina so temelj naše rasti. Je naš navdih in naš ponos."

Samo Bezjak: nepogrešljivi sopotnik "Fritulic"

Zgodba Fritul pa se ne konča pri sedmih pevkah in umetniški vodji. Na njihovih poteh jih spremlja tudi Goranin soprog Samo Bezjak, ki je, kot pravi Čuturićeva, postal nepogrešljivi sopotnik vseh "Fritulic", kot jih radi kličejo. V ozadju nastopov skrbi za logistiko, tehnično podporo in dokumentiranje njihovih glasbenih poti. Vozi jih na nastope doma in v tujini, jih fotografira ter skrbi za tehnično brezhibnost.

Čuturićeva ob tem ne pozabi na nekoliko hudomušnejšo plat skupnih poti: "Z neverjetno mirnostjo prenaša sedem temperamentov in vedno poskrbi, da smo pripravljene, povezane in – nikoli žejne, saj v našem kombiju voda nikoli ne manjka. "Njegovo zanesljivost, dobroto in predanost opisuje kot neprecenljiv del zgodbe Fritul - kot "tihi motor, ki nas spremlja, podpira in dviguje na vsakem koraku naše glasbene poti".

Z istrsko-dalmatinskim zvokom tudi čez meje

Fritule so v zadnjih letih dosegle pomembne uspehe tudi zunaj Slovenije. Nastopile so na priznanih odrih na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji ter si pridobile prepoznavnost med mednarodnim občinstvom, ki ceni pristnost dalmatinskega a cappella petja in njihov istrsko-dalmatinski zvočni preplet. S predanostjo, kakovostjo in prepoznavnim zvokom želijo graditi mostove med kulturami in občinstvi ter biti ambasadorke klapske glasbe.

Med pomembnejšimi priznanji zadnjih let je Omišljanska rozeta 2025, kjer so prejele drugo nagrado strokovne komisije in Zlato mažurano, priznanje za najboljšo žensko klapo po izboru vodij klap. Uspešne so bile tudi leto pozneje. Na Omišljanski rozeti 2026 so osvojile drugo mesto strokovne žirije na prvi mednarodni izdaji festivala, ki je letos prvič gostil tudi moške in mešane klape.

Njihovo letošnje koncertno poletje jih je 28. avgusta 2026 popeljalo še na otok Čiovo na Hrvaškem, kjer so nastopile na mednarodnem srečanju klap.

Rudi Bučar in Fritule: Več kot glasbeno sodelovanje

Posebno poglavje v zgodbi Fritul predstavlja sodelovanje z Rudijem Bučarjem. Čuturićeva ga opisuje kot eno najdragocenejših poglavij njihove glasbene poti – kot preplet istrske duše, dalmatinskega večglasja in avtorske glasbene vizije, ki je zaznamovala razvoj klape. Bučar je kot kantavtor, glasbeni ustvarjalec in ambasador istrske glasbene dediščine s Fritulami ustvaril zvočni most med tradicijo in sodobnostjo. Njegove skladbe in priredbe so postale pomemben del njihovega repertoarja in glasbenega izraza. "Skupaj smo stkali številne nepozabne trenutke – od intimnih odrskih prizorov do mogočnih koncertnih nastopov, ki so občinstvo popeljali v svet istrske melodike, topline in pristnosti," pripoveduje Čuturićeva.

Posebno mesto v njihovem sodelovanju ima album Kamen, trn in brin, pri katerem so sodelovale tudi Fritule. "S svojim večglasjem smo Rudijeve skladbe prežele z nežno žensko harmonijo ter jim dodale žlahtno, prepoznavno barvo našega zvočnega podpisa." Bučarjeva glasbena širina, iskrenost in spoštovanje do tradicije so jih, pravi Čuturićeva, spodbujali tudi k lastni glasbeni rasti. "Ob njegovih skladbah smo Fritule odkrivale nove zvočne pokrajine, se učile, rasle in z izvajanjem njegovih pesmi pogumno stopale na odre doma in v tujini."

Sodelovanje je skozi leta preraslo zgolj skupno nastopanje. "Sodelovanje z Rudijem Bučarjem je za Fritule več kot glasbeni projekt. Je prijateljstvo, je zaupanje, je skupna pot, ki nas bogati in povezuje. Je zgodba, ki jo z velikim ponosom nosimo v svojem repertoarju – in v svojih srcih." 

Prav zato je eden od pomembnih dogodkov letošnje jeseni tudi skupni koncert Fritul in Rudija Bučarja v Krkavčah 19. septembra, ki bo ponovno povezal istrsko in dalmatinsko glasbeno tradicijo. "To bo večer, ki ga že zdaj čutimo kot praznik glasbe, prijateljstva in skupne ustvarjalne poti," napoveduje Čuturićeva.

Festival klap po sedmih letih iz Kopra v Portorož

Pomemben del poslanstva Kulturnega društva Ženska klapa Fritule ni le nastopanje, ampak tudi organizacija Festivala klap. Letos ga pripravljajo že osmič, obenem pa se za festival začenja novo poglavje. Po sedmih letih v Kopru se namreč 8. Festival klap prvič seli v Portorož, kjer bo potekal v soboto, 5. septembra 2026, ob 20. uri v Magazinu Grando. 

Na letošnjem festivalu bo nastopilo deset klap: Fritule iz Pirana, Klapa Dalmari iz Maribora, Klapa Pinguentum iz Buzeta, Klapa Okruk iz Okruga na otoku Čiovo, Klapa Luka z Reke, Klapa Partenca iz Splita, Klapa Puntape iz Novega Vinodolskega, Klapa Mali grad iz Kamnika, Klapa Castrum Veneris iz Kaštela in Kompanija Izolana iz Izole.

Na leta, ko je festival potekal v Taverni v Kopru, so zelo ponosne, saj je tam rasel skupaj z občinstvom. Sčasoma pa so ugotovile, da je festival prerasel nekatere omejitve tega prostora. "Taverna je zelo lepo, a odprto prizorišče, zato je težko zagotoviti popolnoma nadzorovano festivalsko izkušnjo", pojasnjuje Čuturić. Obenem so si želele okolje, kjer bi imele več prostora za razvoj in več podpore za svoje ideje. Magazin Grando jim je v tem smislu ponudil možnost novega poglavja - več prostora, čudovito lokacijo ob morju in predvsem možnost, da festival razvijajo tako, kot si ga dolgoročno predstavljajo. "Selitev vidimo predvsem kot korak naprej za naš festival," še dodaja Čuturić.