Sprememba Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije in o postopku njihove verifikacije, ki ureja pogoje za delovanje veterinarskih organizacij, je znova odprla vprašanje zagotavljanja neprekinjene veterinarske službe. Zakon o veterinarstvu sicer določa neprekinjeno opravljanje nujnih veterinarskih storitev, vendar je bila julija 2026 iz pravilnika črtana izrecna določitev veterinarskih organizacij, ki so morale zagotavljati neprekinjeno veterinarsko službo z dežurstvom ali s stalno pripravljenostjo.

Kmetijsko ministrstvo zagotavlja, da se sistem zagotavljanja nujnih veterinarskih storitev ni spremenil. Kot pojasnjujejo, je pravilnik leta 2024 to področje urejal "v nasprotju z zakonom". Zato se pojavlja vprašanje, ali je Pravilnik res brez ustrezne zakonske podlage ustvaril novo obveznost za veterinarske organizacije ali pa je zgolj konkretiziral že obstoječo zakonsko zahtevo in določil, kdo jo mora izvajati. Prav to ostaja ena ključnih nejasnosti.

Mateja Čalušić

Zato smo se za pojasnila obrnili na nekdanjo ministrico in aktualno poslanko Gibanja Svoboda Matejo Čalušić, saj je kmetijsko ministrstvo v času njenega ministrovanja novembra 2024 pravilnik dopolnilo z določbo, za katero danes to isto ministrstvo trdi, da je bila "v nasprotju z zakonom". Čalušić takšno razlago zavrača. Kot poudarja, je bil predlog pravilnika leta 2024 pripravljen po običajnem normativnem postopku, vključno z medresorskim usklajevanjem in pravnim pregledom pristojnih vladnih služb, v tem postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi bila ureditev v neskladju z Zakonom o veterinarstvu. 

"Ministrstvo je pri pripravi spremembe izhajalo iz določb Zakona o veterinarstvu, ki omogoča podrobnejšo ureditev pogojev za opravljanje veterinarske dejavnosti s podzakonskim predpisom. Ob tem so bile upoštevane ugotovitve o težavah pri dostopnosti nujne veterinarske pomoči izven rednega delovnega časa ter cilj zagotavljanja učinkovitega varstva zdravja in dobrobiti živali," je zapisala v odgovoru na naša vprašanja. "Pri pripravi spremembe smo izhajali iz ugotovitve, da dostopnost nujne veterinarske pomoči za živali ni bila povsod enako ustrezno zagotovljena, zlasti izven rednega delovnega časa. Dobrobit živali je pomemben javni interes, zato smo želeli zagotoviti, da je nujna veterinarska pomoč tudi dejansko na voljo, kadar jo živali potrebujejo. Določba pri tem ni predpisovala enotnega načina izvajanja oziroma da bi omejevala veterinarske organizacije, saj je dopuščala tudi sodelovanje med njimi."

"Cilj je bil povečati dostopnost nujne veterinarske oskrbe"

Cilj takšne ureditve je bil po njenih besedah predvsem preprečiti, da bi živali v nujnih primerih ostale brez pravočasne pomoči. "Cilj spremembe je bil povečati dostopnost in predvidljivost nujne veterinarske oskrbe ter zmanjšati tveganje, da bi živali v nujnih primerih ostale brez pravočasne strokovne pomoči. Torej namen določbe ni bil nalaganje nesorazmernih obveznosti posameznim veterinarskim organizacijam, temveč zagotovitev učinkovitega sistema neprekinjene veterinarske oskrbe v javnem interesu," poudarja Čalušić.

Kot še navaja, je predlog za ureditev izhajal iz težav pri zagotavljanju nujne veterinarske pomoči. "Predlog za ureditev izhaja predvsem iz zaznanih težav pri zagotavljanju nujne veterinarske pomoči izven rednega delovnega časa. Na terenu so lastniki živali in druge osebe, ki so iskale nujno veterinarsko pomoč za živali (npr. prometne nesreče, zastrupitve, porodi, huda vnetja in druge poškodbe živali ...), zaman iskale nujno veterinarsko pomoč izven rednega delovnega časa. Problematika je bila izpostavljena tudi v medijih in prek neposrednih klicev občanov."

Da problem ni bil zaznan le med lastniki živali, temveč tudi znotraj stroke, Čalušić utemeljuje z analizo Veterinarske zbornice Slovenije. "Pri pripravi rešitve so bili upoštevani tudi predlogi in razprave znotraj veterinarske stroke. Veterinarska zbornica Slovenije je že leta 2022 izvedla analizo stanja glede zagotavljanja stalne veterinarske pomoči in na problematiko opozarjala že pred spremembo pravilnika."

Leta 2024 pravno pregledan, leta 2026 pa 'v nasprotju z zakonom'?!

Ob tem dodaja, da je bil predlog pripravljen po običajnem postopku in pravno pregledan. "Predlog pravilnika je bil pripravljen po običajnem normativnem postopku, vključno z medresorskim usklajevanjem in pravnim pregledom v okviru pristojnih služb Vlade Republike Slovenije. V tem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi predlagana ureditev presegala zakonsko pooblastilo ali bila v neskladju z Zakonom o veterinarstvu. Ministrstvo zato ni imelo razloga za dvom v zakonitost predlagane rešitve. Izhajalo je iz stališča, da določba predstavlja sorazmeren ukrep za zagotavljanje nujne veterinarske pomoči in uresničevanje javnega interesa na področju varstva živali. Dobrobit živali je namreč tako pomembna vrednota javnega interesa, da mora biti nujna veterinarska pomoč tudi v praksi dejansko zagotovljena, ne pa zgolj formalno predvidena."

Opozarja tudi, da je predlog določbe pregledala Služba vlade za zakonodajo. "V kolikor bi bil v nasprotju z zakonom, bi nas navsezadnje na to opozorila tudi Služba vlade za zakonodajo. Menim, da določba ni bila v nasprotju z Zakonom o veterinarstvu, saj njen namen ni bil uvajanje nove zakonske obveznosti, temveč podrobnejša ureditev načina zagotavljanja neprekinjene veterinarske službe v okviru pooblastil, ki jih zakon daje podzakonskim predpisom."

Po njenih besedah je bil namen spremembe predvsem jasneje določiti odgovornost za zagotavljanje pomoči. "Namen spremembe je bil konkretizirati odgovornost za zagotavljanje nujne veterinarske pomoči in določiti, kako lahko veterinarske organizacije to obveznost izpolnjujejo v praksi. Pri tem pravilnik ni zahteval, da vsaka veterinarska organizacija to zagotavlja izključno sama. Prav zato je bila predvidena možnost pogodbenega sodelovanja z drugo veterinarsko organizacijo, ki izvaja dežurstvo ali stalno pripravljenost. Če posamezna veterinarska ambulanta storitve sama ni želela ali zmogla izvajati, je lahko s pogodbo zagotovila, da nujno veterinarsko pomoč za njene stranke prevzame druga ustrezno organizirana veterinarska organizacija. Cilj določbe je bil zagotoviti učinkovito in predvidljivo dostopnost nujne veterinarske pomoči za živali, pri čemer je pravilnik veterinarskim organizacijam dopuščal različne organizacijske rešitve za izpolnitev te zahteve." Ob tem tudi opozarja, da med pripravo pravilnika leta 2024 veterinarska zbornica in veterinarske organizacije niso nasprotovale uvedbi te obveznosti.

"Gre za višji interes, kot je samo ekonomski"

Čalušić je prepričana, da črtanje določbe Pravilnika pomeni korak nazaj pri dobrobiti živali in zagotavljanju nujne veterinarske oskrbe ter opozarja, da se lahko ponovno pojavljajo primeri, ko bodo lastniki zunaj rednega delovnega časa zaman iskali pomoč za poškodovano žival. "Te spremembe ne podpiram, saj menim, da gre za korak nazaj na področju dobrobiti živali in njihove ustrezne nujne veterinarske oskrbe. Navsezadnje se bodo ponovno pojavljali primeri, ko bodo lastniki živali neuspešno iskali pomoč za njihove poškodovane živali izven rednega delovnega časa živali. In tu največ škode povzročamo živalim in tudi stiske njihovim lastnikom." 

Morebitne organizacijske ali izvedbene težave bi bilo po njenem mnenju treba reševati znotraj sistema, ne pa z opustitvijo zastavljenega cilja. "Menim, da bi bilo treba morebitne organizacijske ali izvedbene težave reševati z iskanjem ustreznejših modelov izvajanja, ne pa z opustitvijo cilja, da je nujna veterinarska pomoč dostopna, kadar je potrebna."

Na vprašanje, ali bi danes ponovno podprla določbo v obliki, v kateri je bila sprejeta leta 2024, odgovarja brez zadržkov: "Seveda. Sprememba pravilnika je izhajala iz javnega interesa, in sicer v izboljšanju dostopnosti do storitev za imetnike živali, ki v času izven rednega delovnega časa nimajo možnosti koriščenja uslug nujne veterinarske pomoči za živali, ki se jim zgodi dogodek, ki je za njih življenjsko ogrožujoč in jim povzroča dodatno trpljenje. V Zakonu o zaščiti živali je navsezadnje določeno, da morajo biti bolne, poškodovane in onemogle živali takoj ustrezno oskrbljene. Nedvomno gre v tem primeru za višji interes, kot je samo ekonomski interes," je prepričana Čalušić.