Eden od značilnih pokazateljev je pogosto opravičevanje, tudi kadar človek ni naredil ničesar narobe. Prav tako se lahko počuti odgovornega za čustva drugih. Če je nekdo jezen, žalosten ali razočaran, ima občutek, da je njegova naloga, da ga spravi v boljšo voljo, tudi če pri tem zanemari sebe.

Pogost znak je tudi prilagajanje mnenju in željam drugih. Človek lahko reče "da", čeprav si tega v resnici ne želi, sprejme dodatne obveznosti ali zamolči svoje mnenje samo zato, da bi se izognil konfliktu. Ob tem lahko verjame, da njegove potrebe niso tako pomembne, ali se boji, da bi z izražanjem svojih želja in nezadovoljstva lahko ogrozil odnos.

Od kod izvira potreba po ugajanju?

Takšno vedenje se lahko začne oblikovati že v otroštvu in odnosih z bližnjimi. Če otrok odrašča ob osebi, ki je zelo zahtevna, nepopustljiva ali jo je težko zadovoljiti, se lahko nauči, da se bo konfliktom najlažje izognil in si pridobil odobravanje tako, da bo ravnal v skladu z njenimi pričakovanji.

Sčasoma lahko takšen način ravnanja postane ustaljen vedenjski vzorec. V ozadju so lahko močna želja po sprejetosti in odobravanju, nizka samozavest ter strah pred zavrnitvijo. Človek lahko začne verjeti, da bo naklonjenost ali ljubezen dobil predvsem, če bo ravnal tako, kot od njega pričakuje okolica.

Vzorec se lahko še utrdi, če je zaradi tega pogosto pohvaljen kot nesebičen, radodaren in vedno pripravljen pomagati. Čeprav so to pozitivne lastnosti, lahko postanejo težava, kadar človek zaradi njih ne zna postaviti meja in lastno dobro počutje postavlja na zadnje mesto.

Vprašajte se, česa se v resnici bojite

Za takšnim vedenjem se pogosto skriva strah pred izgubo odobravanja, naklonjenosti ali celo odnosa. Zato se vprašajte, kaj bi naredili drugače, če vas ne bi skrbelo, kako se bodo drugi odzvali.

Odgovor vam lahko pomaga ugotoviti, kaj si v resnici želite in potrebujete. Koristno je razmisliti tudi o tem, kako sedanji način ravnanja vpliva na vaše počutje in odnose.

Naučite se postaviti zase

Pomemben korak je asertivna komunikacija. Pri pasivnem sporazumevanju dajemo prednost potrebam drugih, pri agresivnem predvsem svojim, asertivna komunikacija pa skuša upoštevati potrebe obeh strani, piše Psychology Today.

To pomeni, da znamo jasno povedati, kaj čutimo, potrebujemo in česa ne želimo, ob tem pa upoštevamo tudi drugo osebo. Svoje želje lahko izrazimo in poskušamo skupaj poiskati rešitev, ki ustreza obema.

Ko se človek, ki je dolgo ugajal drugim, začne postavljati zase, se lahko nekateri odnosi spremenijo ali zaostrijo. Takrat se lahko pokaže, da je odnos dolgo temeljil na neravnovesju, v katerem je ena oseba veliko dajala, druga pa se je tega navadila.

Naučite se reči "ne"

Besedo "ne" lahko začnete uporabljati najprej v situacijah, v katerih se počutite varno. Pri tem vam ni treba biti neprijazni ali se na dolgo opravičevati. Dovolj je, da se za povabilo ali prošnjo zahvalite in poveste, da tokrat ne morete ali ne želite.

Za svojo odločitev vam ni treba ponuditi podrobne razlage. Zavrnitev ne pomeni, da vam za druge ni mar, temveč da upoštevate tudi svoje zmožnosti.

Pomembno je še, da ste do sebe prijaznejši in si vzamete čas za dejavnosti, ob katerih se dobro počutite in si povrnete energijo. Poskusite prepoznati ljudi in situacije, ki pri vas najpogosteje sprožijo potrebo po ugajanju. Če takšen način vedenja težko spremenite sami, vam lahko pomaga pogovor s strokovnjakom.