Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Državni zbor je junija sprejel novelo Zakona o lokalnih volitvah, s katero so državljani tretjih držav izgubili volilno pravico na lokalnih volitvah. Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali tudi začasno zadržanje njenega izvajanja. Trenutno velja nova ureditev, po kateri državljani tretjih držav niso vključeni med volilne upravičence na lokalnih volitvah 15. novembra, bi pa odločitev Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja zakona lahko vplivala tudi na sestavo volilnih imenikov za letošnje lokalne volitve.

Ločeno od postopka pred Ustavnim sodiščem bo 11. oktobra potekal tudi posvetovalni referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?" Gre za posvetovalni referendum, zato njegov izid za državni zbor sicer ni pravno zavezujoč.

Leta 2002 jih je bilo 15.402, leta 2026 več kot 103.000

Volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah ima v Sloveniji več kot dve desetletji dolgo zgodovino. Državni zbor je leta 2002 sprejel novelo Zakona o lokalnih volitvah, ki je določala, da imajo pravico voliti člana občinskega sveta tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Po podatkih je bilo na lokalnih volitvah novembra 2002 med volilnimi upravičenci 15.402 tujcev s stalnim prebivališčem. 

Številke so po dveh desetletjih povsem drugačne. Tako naj bi imelo, če se sprememba zakona ne bi uveljavila, na letošnjih lokalnih volitvah možnost glasovati 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, kar pomeni približno sedemkrat več. 

Podatki o državljanstvu kažejo, da več kot polovico te skupine predstavljajo državljani Bosne in Hercegovine. Po podatkih, objavljenih v začetku julija, jih je bilo med polnoletnimi državljani tretjih držav, ki bi po prejšnji ureditvi lahko glasovali, 58.350. Na drugem mestu so državljani Kosova – glasovalo bi jih lahko po podatkih na dan 2. julija 2026 14.376. Sledijo državljani Srbije, med številčnejšimi skupinami pa so bili tudi državljani Severne Makedonije.

Kaj kažejo podatki za slovensko Istro in Kras?

Po podatkih, ki smo jih pridobili od ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, je danes v koprski občini 3.852 državljanov tretjih držav, ki bi bili pred uveljavitvijo novele vključeni v volilne imenike za letošnje lokalne volitve, v Izoli 1.426, v Piranu 1.224, v Sežani 1.062, v Hrpeljah - Kozini 413, v Divači 333, v Ankaranu pa 150.  

Izračuni kažejo, da bi volivci, državljani tretjih držav, v MOK danes predstavljali 8,82 odstotka vseh volilnih upravičencev, v Izoli 10,64 odstotka, v Piranu 8,16 odstotka, v Ankaranu 5,40 odstotka, v Sežani bi njihov delež znašal 9,62 odstotka, v Hrpeljah - Kozini 9,47 odstotka in v Divači 9 odstotkov.

Primerjava z lokalnimi volitvami leta 2022 pokaže, da bi bil delež volivcev, državljanov tretjih držav, danes višji v vseh sedmih občinah. Najizrazitejša je razlika v Divači, kjer bi bil delež skoraj za polovico višji kot leta 2022, v Hrpeljah - Kozini pa za več kot tretjino.

O tem, ali naj imajo državljani tretjih držav volilno pravico na lokalnih volitvah, se bodo tako 11. oktobra izrekli volivci. Referendumska odločitev ne bo pravno zavezujoča, dokončna pravna usoda nove ureditve pa je medtem tudi v rokah Ustavnega sodišča.