Kot piše National Geographic, je bila pogosta uporaba platform, kot so TikTok, Instagram, X in Facebook, v raziskavah povezana z depresijo, osamljenostjo in socialno izolacijo ter večjim tveganjem za spletno nasilje in samomorilno vedenje. Raziskovalci zdaj ugotavljajo, da se njihov vpliv lahko pokaže tudi med spanjem.

Reza Shabahang, glavni avtor raziskave in raziskovalni psiholog na univerzi Flinders v Avstraliji, pojasnjuje: "Ker se družbena omrežja vse bolj prepletajo z našim življenjem, lahko njihov vpliv sega tudi v naše sanje. Ugotovili smo, da so ljudje, ki čez dan več časa preživijo na teh platformah, bolj nagnjeni k nočnim moram."

Pri tem ni pomembno le, koliko časa preživimo na družbenih omrežjih, ampak tudi kako jih uporabljamo. Po Shabahangovih besedah so negativne sanje manj verjetne pri ljudeh, ki jih uporabljajo predvsem za stike z družino in prijatelji, kot pri tistih, ki jih uporabljajo kompulzivno, sodelujejo v konfliktnih spletnih razpravah ali pogosto spremljajo vznemirljive novice.

Klinična psihologinja in nevroznanstvenica Shelby Harris z Albert Einstein College of Medicine v New Yorku, ki pri raziskavi ni sodelovala, dodaja, da lahko ustrahovanje, politični spori, vznemirljive novice in primerjanje z drugimi povečujejo čustveni stres, ta pa se lahko odrazi tudi v sanjah.

Nočne more, neposredno povezane z družbenimi omrežji, so sicer še vedno razmeroma redke. Raziskava ima tudi omejitve, saj temelji na samoocenjevanju sodelujočih in presečnem pristopu, zato ne dokazuje, da uporaba družbenih omrežij neposredno povzroča nočne more.

Kako družbena omrežja vplivajo na sanje?

Raziskovalci so za preučevanje tega pojava oblikovali lestvico nočnih mor, povezanih z družbenimi omrežji, pri čemer so izhajali iz obstoječih klasifikacij nočnih mor, strokovne literature in raziskav o zunanjih vplivih na sanje.

V raziskavi je sodelovalo 595 ljudi, ki so poročali o pogostosti uporabe družbenih omrežij ter o tem, kako pogosto in intenzivno doživljajo z njimi povezane nočne more.

V sanjah so se med drugim pojavljali spori z drugimi uporabniki, vznemirljive novice, doomscrolling oziroma kompulzivno spremljanje negativnih vsebin, nezmožnost dostopa do uporabniškega računa ter občutki nemoči, viktimizacije in izgube nadzora.

Asad Khan, biostatistik na Univerzi Queensland in glavni avtor sorodne raziskave, pojasnjuje, da so bile takšne nočne more povezane z več tesnobe, manj duševnega miru, slabšo kakovostjo spanja in večjim nelagodjem zaradi nočnih mor. Njegova raziskava iz leta 2024, ki je zajela več kot 200.000 uporabnikov, je pokazala tudi, da lahko uporaba družbenih omrežij, ki posega v šolske ali službene obveznosti in medosebne odnose, povzroči stres ter poveča verjetnost slabega spanca.

Pamela Rutledge, direktorica Media Psychology Research Center v Kaliforniji, ki pri raziskavi ni sodelovala, poudarja, da lahko podobne posledice povzročijo tudi drugi dejavniki. Posebnost te raziskave je, da jih preučuje prav v povezavi z družbenimi omrežji.

Ugotovitve se opirajo tudi na hipotezo kontinuitete sanj, po kateri se dnevna doživetja in izkušnje lahko prenesejo v sanje. Raziskovalka sanj in spanja Deirdre Leigh Barrett s Harvard Medical School pojasnjuje, da bi lahko ljudje, pri katerih vsebine na družbenih omrežjih vzbujajo tesnobo ali druge negativne občutke, o njih pogosteje tudi sanjali.

Zdravnica za medicino spanja Maida Lynn Chen iz otroške bolnišnice v Seattlu opozarja še na vlogo algoritmov. Ti so po njenih besedah zasnovani tako, da vzbujajo močne čustvene in fiziološke odzive ter spodbujajo nadaljnje spremljanje vsebin, zato lahko uporabniki hitro naletijo tudi na vznemirljive informacije ali negativne interakcije.

Kako družbena omrežja vplivajo na kakovost spanja?

Družbena omrežja ne vplivajo le na vsebino sanj. Raziskave kažejo, da je pretirana uporaba družbenih omrežij povezana tudi s slabšo kakovostjo spanja in pogostejšimi motnjami spanja.

Raziskovalec spanja Anthony Levasseur iz Centra za napredne raziskave medicine spanja v Montrealu poudarja, da številne raziskave povezujejo daljši čas pred zasloni s slabšim spanjem pri otrocih in mladostnikih, podobna povezava pa je možna tudi pri odraslih.

Pri mladostnikih ima lahko pomembno vlogo tudi strah pred zamujenimi dogodki oziroma FOMO. Spremljanje objav o dogodkih in priložnostih, ki so jih zamudili, lahko povzroči tolikšno vznemirjenost, da zaradi nje spijo manj.

Lauren Hale z Univerze Stony Brook v New Yorku pojasnjuje: "Vsaka družbena ali čustveno vznemirljiva izkušnja lahko sproži premlevanje, zaradi česar težje zaspimo ali se ponoči pogosteje zbujamo."

Spanec lahko moti tudi sama uporaba telefona. Potisna obvestila, zvoki, vibracije in druga opozorila ga lahko prekinjajo, privlačne vsebine s hitro menjajočimi se podobami pa ohranjajo možgane budne, namesto da bi se pripravili na počitek. Chen to ponazori preprosto: "Če imate odprte oči in počnete nekaj drugega, ne spite."

Vpliv modre svetlobe

Na spanec lahko vpliva tudi modra svetloba, ki jo oddajajo elektronske naprave. Ben Carter, profesor medicinske statistike na King's College London, pojasnjuje, da stimulira na modro svetlobo občutljive ganglijske celice v mrežnici, ki sodelujejo pri uravnavanju cirkadianega ritma.

Izpostavljenost modri svetlobi lahko zavre nastajanje melatonina, hormona, ki spodbuja zaspanost. Posledično smo lahko pred spanjem bolj budni, zato težje zaspimo ali ohranimo spanec. Občutljivost na ta učinek se sicer med posamezniki razlikuje.

Zakaj je kakovosten spanec tako pomemben?

Podatki kažejo, da 20 odstotkov ljudi spi manj kot pet ur na noč, več kot polovica pa jih spi le šest do sedem ur. Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni priporočajo približno sedem do osem ur kakovostnega spanca na noč.

Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko vpliva na številne vidike zdravja. Povezano je z oslabljenim delovanjem imunskega sistema, večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter Alzheimerjevo bolezen, slabšimi kognitivnimi sposobnostmi in presnovnim zdravjem. Povezujejo ga tudi z večjo pojavnostjo debelosti in z njo povezanimi zdravstvenimi tveganji, kot je sladkorna bolezen, ter z depresijo in tesnobo.

Kako zmanjšati vpliv družbenih omrežij na spanec?

Hale staršem svetuje, naj bodo najprej pozorni na lastno uporabo družbenih omrežij in zaslonov pred spanjem, nato pa tudi otrokom postavijo jasne meje glede uporabe tehnologije ter se z njimi pogovorijo o zdravih spalnih navadah.

Svetuje tudi, da se tik pred spanjem izogibamo zelo privlačnim ali vznemirljivim vsebinam. Telefoni naj se ponoči polnijo na skupnem mestu v stanovanju, namesto da jih odnesemo v spalnico oziroma posteljo.