Evropa se je znašla pred vprašanjem, če je še zmožna oblikovati svet okoli sebe, je ob uvodu v Blejski strateški forum dejal premier Janez Janša. Ali bo ostala predmet geopolitičnih sprememb ali pa postala njihov avtor, je po njegovem mnenju odvisno od tega, kako bo opravila preizkuse na področjih obrambe, odpornosti, demografije in kredibilnosti.
JANŠA NA BSF: Bo Evropa oblikovala svet ali bodo to zanjo počeli drugi?
Slovenija

Janša je v uvodu foruma, ki se je pod naslovom Moč soustvarjanja prihodnosti danes začel na Bledu, sicer menil, da moč Evrope ni bila nikoli uniformnost, ampak sposobnost, da svojo raznolikost spremeni v ustvarjalnost in nato v moč.
Ali je Evropa še vedno zmožna oblikovati svet okrog sebe ali pa to moč izgublja in bo ugotovila, da to zanjo delajo drugi, je med drugim odvisno od njene obravnave področja varnosti, meni Janša. Pri tem je poudaril nepogrešljivost zveze Nato in menil, da močna Evropa trenutno vojaško ni alternativa transatlantskemu partnerstvu, ga pa lahko ohranja vzdržnega.
"Ukrajina nas opominja, kaj je na kocki," je dejal in dodal, da Ukrajina brani načelo, da se meja ne more spreminjati s silo in imajo države pravico izbirati svojo prihodnost.
Ob tem je izpostavil tudi pomen vlaganja v evropsko obrambo, ki se je okrepilo, a v primerjavi z ZDA še ne dovolj.
Izpostavil je še pomen odpornosti, pri čemer je izpostavil strateško lekcijo, ki se je je Evropa naučila od Rusije, ko je poceni energijo obravnavala kot prednost, podcenjevala pa je tveganja.
"Učinkovitost brez odpornosti lahko ustvari odvisnost in odvisnost je mogoče spremeniti v vzvod moči," je opozoril. Evropa je po njegovih besedah na določenih področjih, vključno z redkimi zemljami, še vedno preveč odvisna tudi od Kitajske.
"Odgovor ni avtarkija, ampak diverzifikacija, zanesljiva partnerstva, domače zmogljivosti in sposobnost za inovacije," je dejal Janša.
Kot tretje pomembno področje je izpostavil demografijo in opozoril na nekatere številke, ki kažejo na vse nižjo rodnost in staranje prebivalstva. "A demografija niso le številke. Odraža tudi to, ali mladi sploh zaupajo v prihodnost, ali si lahko privoščijo dom, gradijo kariere, oblikujejo odnose in družine," je opozoril.
Pomembno se mu zdi tudi zavedanje, da nezakonite migracije niso demografska politika. "Ne rešujejo evropskega demografskega upada in, če so nezakonite, ustvarjajo dodatne izzive za varnost, integracijo in družbeno kohezijo," je dejal in se zavzel za varne meje skupaj s selektivnimi migracijami, ki odgovarjajo resničnim gospodarskim potrebam EU.
Kot četrti dejavnik je izpostavil kredibilnost. "Naše zaveze morajo biti kredibilne za naše zaveznike, za naše nasprotnike in za tiste, ki se nam želijo pridružiti," je dejal.
Cilj širitve EU na Zahodni Balkan in vzhodno sosedstvo je po njegovih besedah danes še veliko pomembnejši kot pred leti. "Širitev ni usluga državam kandidatkam. Je strateška odločitev o prihodnosti in prihodnji obliki naše celine," je dejal. Pomembno se mu zdi izpolnjevanje pogojev, a besedo mora po njegovem mnenju držati tudi Evropa.
"Kot sem rekel že večkrat, če se EU ne bo širila, se bo na naš račun nekdo drug," je poudaril.
Glede vprašanja kredibilnosti se je navezal tudi na Slovenijo, ki bi se po njegovih besedah morala pri zavezništvih zavedati pomena poštenega deljenja finančnih bremen in usklajenega pristopa do nevarnosti.
S tega vidika je izpostavil še vedno premajhen delež sredstev za obrambo, javnosti pa bi bilo še vedno treba, kot je poudaril, pojasniti tudi ozadje dogajanja v zvezi s pranjem iranskega denarja v Sloveniji v času, ko je bil Iran pod mednarodnimi sankcijami.
"Šlo je za ogromno kršitev mednarodnega in domačega prava," je dejal in poudaril, da v zvezi s tem še vedno ni bil nihče obsojen.
