Samozaposlenih ribičev v morskem gospodarskem ribolovu je bilo lani okoli dve tretjini. S polnim delovnim časom jih je delalo več kot polovica.

Z vzrejo rib ali školjk v morskih in celinskih vodah se je ukvarjalo 158 oseb oz. enako kot leto prej. Število samozaposlenih se je povečalo za 42 odstotkov, medtem ko je število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah upadlo za 12 odstotkov. Približno 42 odstotkov vseh delovno aktivnih v tej dejavnosti je delo opravljalo s polnim delovnim časom, je pred dnevi objavil državni statistični urad.

Registriranih je bilo 124 ribiških plovil, kar je 12 manj kot predlani in za 12 odstotkov manj v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Ribniki za vzrejo sladkovodnih rib so pokrivali 252 hektarjev oz. za tri odstotke več kot leto prej. Prostornina bazenov za vzrejo sladkovodnih rib se je povečala za nekaj več kot štiri odstotke na 100.200 kubičnih metrov, kar je največja prostornina bazenov do zdaj. Površina objektov za vzrejo školjk je ostala enaka kot predlani in je znašala 59 hektarjev.

Statistični urad je objavil tudi statistiko o lanski proizvodnji v akvakulturi, ki je glede na leto 2024 ostala podobna. V ribogojnicah so lani vzredili 1105 ton vodnih organizmov, kar je podobna količina kot v letu pred tem.

Pri gojenju organizmov v kopenskih vodah je največji delež kljub lanskemu upadu za 11 odstotkov predstavljala vzreja hladnovodnih rib, ki je znašala 560 ton. Od tega je bilo malenkost več kot 540 ton šarenke, ki so jih na medletni ravni vzredili za osem odstotkov manj in najmanj po letu 2013.

Količina vzrejenih toplovodnih rib je bila 13 odstotkov manjša in je znašala skoraj 270 ton. Prevladovali sta dve vrsti, severnoafriški čopovec (123 ton) in krap (121 ton).

Po drugi strani pa se je povečala vzreja morskih organizmov, in sicer za 67 odstotkov na 275 ton. K temu je prispevalo več vzgojenih klapavic, teh so vzredili 147 ton oz. za 31 odstotkov več.

Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov je lani znašala 5,9 milijona evrov, kar je bilo za tri odstotke več kot predlani in skoraj enako desetletnemu povprečju. Cene odkupa so bile na letni ravni višje za skoraj tri odstotke.

Povprečna odkupna cena za kilogram šarenke je znašala 6,33 evra, kar je približno enako kot leto prej, po drugi strani pa za skoraj tretjino več v primerjavi z desetletnim povprečjem. Za kilogram krapa je bilo treba odšteti 3,76 evra, kar je malenkost več kot leto prej in največ do zdaj.

Najvišjo ceno so dosegle tudi klapavice. Za kilogram je bilo treba povprečno plačati 1,76 evra oz. za 16 odstotkov več kot predlani in dvakrat več od povprečne cene v zadnjem desetletju.

V okviru prostočasnega ribolova v sladkih vodah so športni ribiči lani ujeli približno 145 ton rib, kar je za 18,5 odstotka več kot v letu 2024. Največji delež so predstavljale toplovodne ribe.