Del srbskih medijev in političnih predstavnikov je ministrove besede razumel kot namig, da bi Mladiću lahko pripravili državni pogreb.

Vučić je bil sicer v prvih odzivih na Mladićevo smrt zadržan. FAZ ob tem spominja, da je približno teden dni pred njegovo smrtjo pisno zaprosil haaško sodišče, naj hudo bolnega Mladića premestijo na zdravljenje v bolnišnico v Srbiji, vendar njegovi zahtevi niso ugodili.

Kje bo Mladić pokopan?

Po oceni FAZ je malo verjetno, da bi bil Ratko Mladić pokopan v Bosni in Hercegovini, kjer se je rodil in odraščal ter kjer so bili storjeni zločini, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen.

Njegov grob bi namreč lahko postal kraj poveličevanja, kar bi bilo v Bosni in Hercegovini politično izjemno problematično. Takšna možnost najverjetneje ne bi bila niti v skladu z željami Mladićeve družine.

Srbski mediji poročajo, da naj bi si Mladić želel zadnji počitek ob svoji hčerki Ani, ki je leta 1994 pri 23 letih storila samomor.

FAZ piše o kultu Ratka Mladića v Srbiji

FAZ v svoji analizi izpostavlja tudi odnos dela srbske družbe in državnih struktur do Mladića v preteklih letih. Po pisanju časnika je bilo ustvarjanje njegovega kulta osebnosti v Srbiji vsaj posredno dopuščeno ali celo spodbujano, medtem ko je del javnosti vojne zločine, zaradi katerih je bil obsojen, zanikal, relativiziral ali odkrito poveličeval, poroča Deutsche Welle.

Kot enega najbolj izrazitih primerov FAZ navaja velik mural Ratka Mladića v središču Beograda, ki je bil dolgo vir političnih in družbenih sporov. Časnik ob tem opozarja tudi na ravnanje državnih institucij ter obiske nekaterih visokih srbskih politikov na kraju, kjer je stal mural.

Po oceni FAZ odzivi po Mladićevi smrti kažejo, da se Srbija še vedno težko sooča z dediščino vojn iz 90. let prejšnjega stoletja.

Časnik izpostavlja tudi odziv beograjske Crvene zvezde, najuspešnejšega srbskega nogometnega kluba in nekdanjega zmagovalca Pokala evropskih prvakov. Po Mladićevi smrti so na družbenih omrežjih kluba objavili sporočilo: "General, večna slava in hvala."

Mladićev kult je po navedbah FAZ prisoten tudi v Republiki Srbski. Časnik pri tem posebej izpostavlja Milorada Dodika in njegov dolgoletni odnos do Mladića ter vojne dediščine bosanskih Srbov.

Nemški časnik potegnil vzporednico s Slobodanom Miloševićem

FAZ sedanjo dilemo glede Mladićevega pogreba primerja s podobnim vprašanjem, s katerim se je Srbija soočila po smrti Slobodana Miloševića leta 2006.

Milošević je zaradi srčnega infarkta umrl v priporu v Haagu, še preden se je končal sodni postopek proti njemu. Takratne srbske oblasti pod vodstvom predsednika Borisa Tadića so morale odločiti, kje bo Milošević pokopan in kako preprečiti, da bi njegov grob postal kraj zbiranja srbskih nacionalistov.

Takrat se je kot ena od možnosti omenjal pokop v Rusiji, kamor sta se po Miloševićevem padcu z oblasti preselila njegova žena Mirjana Marković in sin Marko.

Na koncu so se odločili drugače. Miloševića so s posebnim dovoljenjem pokopali na dvorišču družinske hiše v Požarevcu, s čimer so preprečili, da bi njegov grob postal javno mesto političnih zbiranj.

Ratko Mladić do konca življenja ni pokazal obžalovanja zaradi zločinov, za katere je bil obsojen. FAZ zato ne pričakuje, da bi njegova smrt v Srbiji spodbudila resnejšo in bolj odprto razpravo o vojnih zločinih, storjenih v imenu projekta velike Srbije.

Vprašanje Mladićevega pogreba zato po oceni časnika presega odločitev o tem, kje bo pokopan. Hkrati predstavlja politični preizkus, ki bo pokazal, kakšen je odnos današnje Srbije do Mladića, njegovih zločinov in dediščine vojn iz 90. let.