Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Odstranitev dreves in grmovne zarasti na zemljišču ob Vrtcu Semedela, enoti Prisoje, ki je konec avgusta močno razburila okoliške prebivalce, je naročil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Kot zdaj pojasnjujejo na skladu, so se za sanacijo zemljišča odločili po pozivih ravnateljice vrtca in podjetja za zatiranje škodljivcev. 

O posegu ob vrtcu Prisoje smo poročali že prejšnji teden, potem ko so se na nas obrnili razburjeni okoliški prebivalci. Opozarjali so, da zemljišče ni predstavljalo zgolj zaraščene površine, temveč življenjski prostor številnih živali. Ena od krajank je navedla, da so po posegu reševali ranjene in krvave mlade ježke, stanovalci pa so opozorili tudi, da pred začetkom del niso bili obveščeni, zaradi česar niso mogli pravočasno odstraniti niti hišic za prostoživeče mačke. Poseg je sprožil številne odzive tudi na družbenih omrežjih, kjer so se pojavila vprašanja, zakaj je bila potrebna odstranitev drevnate zarasti, ali je bila pred izvedbo del preverjena prisotnost živali ter ali je bil poseg glede na obdobje gnezdenja ptic sploh dopusten.

Gre za dve zemljišči, ki sta v lasti države, z njimi pa upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. "Zemljiškoknjižni lastnik zemljišč parc. št. 477/16 in 477/14 k.o. Semedela, je Republika Slovenija, upravljavec pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad)."

Na vprašanje, ali je sklad naročil posek oziroma odstranitev dreves in kdo je sprejel odločitev, pojasnjujejo, da je odločitev sprejela pristojna komisija sklada. Pri tem se sklicujejo tako na pozive vrtca kot podjetja Radit Koper, ki se ukvarja z zatiranjem škodljivcev v urbanem okolju. "Odločitev pristojne komisije sklada je temeljila na pozivu ravnateljice vrtca Semedela v Kopru k ureditvi površin ob vrtcu, ki so v lasti Republike Slovenije in upravljanju sklada ter pozivu podjetja RADIT KOPER d.o.o. (zatiranje škodljivcev v urbanem okolju) k ureditvi območja, ker se je na omenjenem zemljišču razmnožilo večje število glodavcev, ki posledično ogrožajo varnost otrok v vrtcu na sosednjem zemljišču."

Kot še navajajo, je sklad opravil terenski ogled in nato naročil odstranitev zarasti in odpadkov. "Sklad je opravil terenski ogled in nato naročil sanacijo zemljišč parc. št. 477/14 in 477/16, obe k.o. Semedela, ki je obsegala odstranitev zarasti in odstranitev odpadkov ter njihov odvoz na trajno deponijo. Odstranjena je bila grmovna in drevninasta zarast, preraščena z bršljanom in robido. Skupno je bilo odstranjenih približno 30 grmovnic, med katerimi so prevladovali dren, mali jesen, akacija, srobot, bezeg, bršljan in javor," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

So bila drevesa bolna ali nevarna?

Eno ključnih vprašanj po odzivih krajanov je bilo, zakaj je bilo treba drevesa odstraniti. Sklad v svojem odgovoru ne navaja, da bi bila posamezna drevesa bolna ali poškodovana, temveč odstranitev utemeljuje z zagotavljanjem varnosti otrok: "Razlog za odstranitev drevninaste in grmovne zarasti je zagotavljanje varnosti otrok, ki obiskujejo vrtec na sosednjem zemljišču."

Kot so še navedli, naj bi s tem preprečevali "zaraščanje kmetijskih zemljišč": Kot so zapisali: "Sklad je na predmetnih zemljiščih odstranil zarast, drevninasto (do 10 cm premera) in grmovno, skladno z določbami prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki določata, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar in preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč."

So razmišljali o manj drastičnih ukrepih?

Sklad smo vprašali tudi, ali so pred posegom preučili milejše možnosti ureditve območja, kot denimo obrezovanje dreves ter odstranitev zgolj odpadkov in podrasti, ter zakaj so bile te možnosti, ki ne bi pomenile nevarnosti za poškodovanje prostoživečih živali, zavrnjene. Na to niso odgovorili, temveč so navedli zgolj zakonsko podlago za preprečevanje zaraščanja: "Odločitev o načinu sanacije je bila sprejeta na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena ZKZ, ki določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar in preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč."

Glede na pomisleke krajanov o vplivu posega na živali nas je zanimalo tudi, katere prostorske, naravovarstvene in druge predpise so na skladu preverili. Kot navajajo, na tem območju ni posebnih varstvenih režimov. "Predmetni zemljišči se ne nahajata na območju posebnih varstvenih režimov. Odstranitev zarasti je bila izvedena skladno z določbami ZKZ, termin izvedbe del pa je bil usklajen z določbami petega odstavka 32. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1)."

Glede na navedbe krajanov, da je bil poseg izveden v času, ko na drevesih gnezdijo ptice, smo sklad vprašali tudi, ali je bila pred začetkom del preverjena morebitna prisotnost gnezdečih ptic. Na skladu so bili z odgovorom zelo skopi: "Termin odstranitve zarasti je bil usklajen z določbami petega odstavka 32. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1)."