Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku) prinaša celovito prenovo sistema za obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj. Po predlogu se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (Skok), predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev ter omogoča imenovanje dveh namestnikov vodje.

Predlog predvideva tudi ustanovitev novega sodišča, in sicer se namesto štirih specializiranih oddelkov ustanovi Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Predlog naj bi vstopil v veljavo s prvim januarjem 2027, vlada pa predlaga njegovo obravnavo po nujnem postopku.

Vrhovno sodišče ob tem opozarja, da predlog korenito posega v organizacijo in pristojnosti sodišč, zato je nujna celovita strokovna razprava in ustrezen čas za presojo vseh sistemskih in izvedbenih posledic predlaganih rešitev, so v odzivu zapisali v uradu predsednika vrhovnega sodišča Damjana Oroža. Nejasna in mestoma nepopolna zakonska ureditev je po njihovi oceni zlasti zaskrbljujoča na področju kazenskega sodstva, kjer so pravila, po katerih se sodi posamezniku, določena naprej. Opozarjajo tudi, da so predlagane rešitve glede novega specializiranega kazenskega sodišča na več mestih nedodelane in hkrati takšne, da bodo "na področju kazenskega sodstva gotovo povzročile dodatne zastoje."

Pomisleke imajo tudi do časovnice ustanovitve novega kazenskega sodišča. Predlog zakona predvideva ustanovitev kazenskega sodišča iz nič v praktično treh mesecih, a "nobenega sodišča, kaj šele kazenskega, v treh mesecih ni mogoče organizacijsko vzpostaviti brez negativnih posledic za pravno varnost," so posvarili. Predlagajo, da se predlog zakona obravnava po rednem zakonodajnem postopku, pa tudi, da se začetek uporabe zakona ustrezno odloži, "najmanj do 1. oktobra 2027."

Pomisleke imajo tudi do rešitve, po kateri bi bilo za odločanje o pritožbah novega kazenskega sodišča izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Takšna rešitev po mnenju vrhovnega sodišča ne odpravlja ključnih sistemskih težav, ampak prinaša nove kadrovske in organizacijske obremenitve, so izpostavili med drugim.

Da je predvidena časovnica vzpostavitve novega sodišča "posebej problematična", v mnenju izpostavlja tudi Sodni svet. Ustanovitev novega sodišča sama po sebi tudi ne bo odpravila težav, ki so predvsem kadrovske in organizacijske narave, opozarja. Po presoji Sodnega sveta je treba pred dokončno odločitvijo o ustanovitvi samostojnega specializiranega sodišča ponovno preučiti možnost, "da se zastavljeni cilji zakona dosežejo z reorganizacijo specializiranih oddelkov znotraj obstoječe sodne mreže."

Tožilstvo: Predlagane rešitve lahko zmanjšajo učinkovitost pregona korupcije in kriminala

Kritični so tudi na vrhovnem državnem tožilstvu in Državnotožilskem svetu. Kot na tožilstvu izpostavljajo v mnenju k predlogu zakona, si tudi sami prizadevajo za učinkovitejši pregon korupcije in kriminala, a po proučitvi gradiva ocenjujejo, da s sprejemom zakona v predlagani obliki "ta cilj ne samo, da ne bo dosežen, temveč se bo učinkovitost pregona korupcije in najhujše gospodarske in organizirane kriminalitete lahko celo zmanjšala", so posvarili. Po oceni tožilstva predlagatelj tudi ni izkazal, da je za učinkovitejši pregon korupcije potrebna vzpostavitev novega specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Močno pa nasprotujejo tudi predlagani spremembi v postopku imenovanja državnih tožilcev, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da pri imenovanju poda predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. Imenovanje državnega tožilca ni običajna kadrovska odločitev v državni upravi, prav tako je predlagana ureditev sporna z vidika ustavno zagotovljenega standarda tožilske samostojnosti, kot jo določa ustava, svarijo.

Da je lahko predlagana ureditev glede imenovanja tožilcev v nasprotju z več ustavnimi določili, svarijo tudi v parlamentarni zakonodajno-pravni službi (ZPS). ZPS ima pomisleke tudi do predlagane spremembe pristojnosti za ocenjevanje tožilcev, ki bodo izvrševali svojo funkcijo na Skoku. Te državne tožilce naj bi ocenjeval novi vodja Skoka, za ostale tožilce pa se ohranja dosedanja ureditev, po kateri njihovo delo ocenjuje Državnotožilski svet. Kot opozarja ZPS, je takšna sprememba v neposrednem neskladju z zakonom o državnem tožilstvu, po katerem je za takšno ocenjevanje pristojen Državnotožilski svet, ob tem pa se zastavlja tudi vprašanje spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom. Kot problematično izpostavlja tudi dejstvo, da je Državnotožilski svet kolegijski organ, vodja Skoka pa enoosebni organ, "kar lahko predstavlja določena tveganja za pristransko oziroma interesno pogojevano ocenjevanje," med drugim ugotavlja ZPS.

ZPS ima pomisleke tudi pri predlagani spremembi imenovanja vodje Skoka v državnem zboru. Kot opozarja, bi predlagani način imenovanja lahko ustvarjal tveganje za politični vpliv na njegovo delo in posledično tudi na delo državnih tožilcev, ki delujejo v okviru Skoka. Predlagani način imenovanja pa bi bil lahko tudi v neskladju z ustavo, ki državnemu tožilcu zagotavlja samostojnost pri obravnavanju konkretnih zadev in neodvisnost od zakonodajne in sodne veje oblasti, so med drugim zapisali v mnenju.