Predstavniki Mestne občine Koper, Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Luke Koper, Primorske gospodarske zbornice in drugih pomembnih ustanov so na današnji javni tribuni razpravljali o razvojnih usmeritvah Kopra do leta 2050.
KAKŠEN BO KOPER ČEZ 25 LET? Predstavili štiri ključne razvojne stebre
Koper
Sogovorniki so se strinjali, da Obalno-kraška regija kljub gospodarski uspešnosti stoji pred pomembnimi izzivi. Med njimi so staranje prebivalstva, socialna izključenost in velika odvisnost gospodarstva od logistike in prometa.
Župan Aleš Bržan je poudaril, da prihodnost ni tako daleč, kot se zdi na prvi pogled. "Ljudje, ki bodo leta 2050 vodili, gradili in razvijali našo občino, že danes živijo med nami. Zato moramo odgovornost za njihovo prihodnost prevzeti že danes," je dejal.
Tako Bržan kot tudi direktor ZRS Koper Rado Pišot sta bila ob tem kritična do dosedanjega sodelovanja med deležniki, ki bi po njunem prepričanju moralo biti boljše.
Podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič je poudarila, da Mestna občina Koper že danes temelji na močnem gospodarstvu, znanju in mednarodni odprtosti: "Današnja tribuna pomeni začetek tesnejšega sodelovanja, zato potrebujemo skupne razvojne usmeritve, ki bodo povezale občino, gospodarstvo, univerzo, raziskovalne ustanove, pristanišče in druge ključne deležnike našega okolja."
Udeleženci tribune so podprli razvojni model, ki poleg logistike temelji še na treh dodatnih stebrih. To so modra ekonomija, srebrna ekonomija ter trajnostno kmetijstvo in turizem. Modra ekonomija vključuje razvoj pomorskih dejavnosti, zelenih tehnologij in trajnostne marikulture. Srebrna ekonomija se osredotoča na storitve in inovacije za starajočo se družbo, trajnostno kmetijstvo in turizem pa na kakovostni razvoj podeželja ter ohranjanje istrske identitete.
Pomemben del razvojne vizije predstavlja tudi tesnejše sodelovanje med gospodarstvom, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in pristaniščem. Cilj je ustvariti okolje, ki bo privabljalo mlade in visoko usposobljene kadre ter ustvarjalo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
Deležniki so se ob zaključku zavzeli za okrepitev sodelovanja in oblikovanje skupnih razvojnih ciljev. Kot so poudarili, mora biti gospodarski razvoj tudi v prihodnje usmerjen v višjo kakovost življenja občanov in občank ter v trajnostni razvoj prostora.
Komentiraj
Regional priporoča
Več kronike
POHODNICE KAR NAENKRAT NI BILO VEČ: Sledilo je dramatično reševanje izpod prepadne stene
M.U.
-
danes ob 15:24
Več trendov
Novo iz Slovenije
KOSOVELOVA DOMAČIJA V NOVI PODOBI: Ponos Krasa po obsežni prenovi znova odprt (VIDEO)
M.M.
-
danes ob 19:47
Ta plavi staber al fakda , ku čemo reč, ni vreden neč. Smo čepli kajić za, kur pravjo, promovirat vino. Pa je paršlo ven, da su neklaj pokrali. T>a drugi so uni ten sis brancini, ki so šli u falimento vre an par botov. Saj je ćepu an gori, Slovenc. E vero se ta tendi na ribe u murje. Be turizom je kar je, uni žabarji, ki se ga napijejo in delajo kažin. Ma ne tu na rabimo.
Eko ta argentasta fakrkada, ta me pjaži in pansam, po moji pameti, da ta je idea bona. Ma je inutile. Vseenako bo dificile najt, kidu če to delat anka za ta zeleno farkado. Je vse zastonj, ki se neč ne splaća. Tu bi teba te gancote s foto prašat.
Ku mene prašaste bo kupar anu gran skladišće unih škatolonov, na vesi bodo u glavnon slovenci od tam gori, bošk bo zarasu vse korone ino njive. Edino svinje in šakali, e ja ti pa bojo.
Ta bot ko so bile naši nonići in bižnonići živi ni blo vse tako u baredi kurki zdej. Je nonić zel matiko al sapon, dopjo tamparenja in forza Gigi. Bajte so zidali tam kamar ni blo škoda zamlje za njive. Da nabi blo Istre bi ble u tersti ta bot lačni. Tuko se je prdelalo.