VSE VEČ MLADIH NA ZATOŽNI KLOPI: Zaskrbljujoč trend tudi med dekleti

Kronika

Število kazensko obravnavanih mladoletnikov je lani v primerjavi z letom 2024 naraslo za skoraj tretjino, izhaja iz podatkov Statističnega urada RS (Surs). Lani je bilo v Sloveniji sicer pravnomočno obsojenih 5417 fizičnih oseb ali 2,5 osebe na 1000 prebivalcev, najmanj v Gorenjski statistični regiji.

Število kazenskih postopkov zoper mladoletne osebe pred sodišči zadnja tri leta opazno narašča, v letu 2025 pa se je povečal tudi delež deklet med njimi, so zapisali na Sursu. Lani so bili obtoženimi 703 mladoletniki, od tega 111 deklet, v letu 2024 pa je bilo med 533 obtoženimi 63 deklet.

Med mladoletniki, ki so jim sodišča odredila vzgojne ukrepe, so prevladovala kazniva dejanja zoper premoženje. Pri dekletih so ta zajemala 63 odstotkov vseh kaznivih dejanj, pri fantih pa 37,4 odstotka.

Tako fantje kot dekleta so najpogosteje prejeli vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva, dekletom pa so sodišča pogosteje kot fantom izrekla navodila in prepovedi. Med slednje spadajo na primer opravičilo oškodovancu, redno obiskovanje šole, opravljanje dela v splošno korist ter prepoved druženja z določenimi osebami ali obiskovanja določenih lokacij. Novih napotitev v mladoletniški zapor ni bilo.

70 odstotkov vseh kazni je pogojnih

V celotni Sloveniji je bilo lani pravnomočno obsojenih 5417 fizičnih oseb ali 2,5 osebe na tisoč prebivalcev. Na ravni statističnih regij je bilo najmanj obsojenih v gorenjski regiji (1,2 osebe na 1000 prebivalcev), največ pa v jugovzhodni Sloveniji (pet oseb na 1000 prebivalcev). Največ obsojenih na tisoč prebivalcev je bilo v občini Škocjan, in sicer 12,7 osebe na 1000 prebivalcev.

Med obsojenimi polnoletnimi storilci je bilo 4388 moških in 726 žensk. V 91,5 odstotkih primerov jim je sodišče izreklo zaporno kazen, od tega 69,9 odstotka pogojno. Med njimi je bilo 22 polnoletnih storilcev pravnomočno obsojenih za kaznivo dejanje umora ali uboja, med njimi 18 moških in štiri ženske.

Ne glede na spol storilca je bila za tovrstni kaznivi dejanji najpogosteje izrečena nepogojna zaporna kazen nad dvema letoma zapora, pet oseb pa je bilo obsojenih na zaporno kazen, daljšo od desetih let. Sedem storilcev je namesto zaporne kazni prejelo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu, še izhaja iz Sursove statistike.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija