Na predstavitvi novega projektantskega izziva je generalni direktor 2TDK Matej Oset postregel s podatkom, da bodo na progi drugega tira vozili vlaki, ki bodo dolgi do 740 metrov, kar pomeni, da bodo tehtali tudi do 2500 bruto registrskih ton, vozili pa bodo s hitrostjo do 160 kilometrov na uro. Prav zaradi tega iščejo ustrezne projektantske rešitve, ki bodo zagotavljale tako statično varnost kot varnost prometa.

Projektantske rešitve predvidevajo gradnjo premostitvenih objektov (vir: Elea iC)

V nadaljevanju je izpostavil, da so med kraškimi pojavi, ki jih odkrivajo, tudi takšni, ki so na območju Slovenije odkriti prvič, zaradi česar zahtevajo dodatno pozornost in znanje. Po njegovih besedah bo prav zaradi jam, kot sta jami 66 in 80, treba nekaj več potrpežljivosti, saj se bo treba o tem poučiti, zato pri teh dveh jamah pričakujejo nekaj odstopanja pri sami časovnici. "Ne govorimo o pol leta ali več, govorimo o mesecu ali dveh," je ob tem še pojasnil.

Generalni direktor 2TDK Matej Oset

Za raziskovanje odkritih jam je zadolžen Inštitut za raziskovanje krasa. Znanstveni sodelavec inštituta Mitja Prelovšek je povedal, da je bilo do sedaj odkritih 88 jam, od tega je bilo 80 odkritih v predorih T1 in T2. Po njegovih besedah večina jam meri od 30 do 40 metrov, nekatere pa so tudi daljše in globlje.

"Večinoma smo reagirali še isti dan, ko so se jame odkrile. Te smo izmerili, podatke predali projektantu in geo-tehničnemu nadzoru ter se skupaj pogovarjali o najprimernejših metodah premostitve. Na metode premostitve je podal svoje mnenje tudi Zavod za varstvo narave RS. Lahko rečem, da smo dosegli večinoma lep konsenz. Pri tem smo seveda gledali na čim večjo ohranjenost jam, hkrati pa tudi, da tehnični ukrepi, ki so namenjeni premoščanju, zadostujejo kriterijem nosilnosti," je pojasnil.

Prelovšek je v nadaljevanju povedal, da se največji jami (66 in 80) nahajata v predoru T2. Medtem ko je jama 66 dolga 160 metrov, jama 88 v dolžino meri dobrih 600 metrov. Širina rova obeh jam pa je približno takšna kot premer samega predora. Prav zaradi tega bo ti jami najzahtevneje premostiti.

"Obe jami občasno zalije voda, vodostaj pa občasno doseže do stropa predora. Zaradi tega je bilo potrebno zagotoviti premoščanje. To se je pri jami 88 zagotovilo na način, da se je pod predorsko cevjo speljalo štiri cevi dimenzij 300 mm, ki omogočajo zadovoljivo pretakanje vode iz ene na drugo stran. Z vidika pretakanja vode smo s tem ohranili naravne razmere," je povedal o hidrološkem obvodu v tej jami in dodal, da so za 'bypass' poskrbeli v vsaki jami.

Znanstveni sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa Mitja Prelovšek

Na vprašanje, kaj o gradnji premostitvenih objektov pravi italijanska stran, je povedal, da za konkretne odzive ne ve: "Pri zagotavljanju ukrepov v teh jamah zasledujemo vidik trajnosti in sonaravnosti, tako da jaz ne vidim zadržka, zakaj to ne bi bilo sprejemljivo tudi za italijansko stran. Naravovarstveni ukrepi so dokaj rigorozni, saj gre tudi za območje Natura 2000, zato smo imeli pri vsakem premoščanju jame pred očmi naravovarstveni vidik. Prav zaradi tega je bil vključen tudi Zavod za varstvo narave RS. Sama gradnja predora ne bi smela vplivati na hidrološki režim, ne na slovenski in ne na italijanski strani. S tem, ko smo bili pozorni na slovenski kras, smo bili obenem tudi na italijanski."

So naleteli tudi na kakšno posebno jamo?

Po besedah Prelovška je vsaka jama specifična. Ker so se pri gradnji predorov zelo približali globini podtalnice, so pri tem naleteli na precejšnje število vodnih jam. Je pa po njegovih besedah jama v predoru 80 po vsej verjetnosti povezana z jamo v predoru Kastelec: "V jami 80 smo opazili prepih, kar kaže, da je jama povezana s površjem. Če je povezana z jamo v predoru Kastelec, bi lahko skupaj merila več kot dva kilometra, v globino pa od 200 do 250 metrov."

V zvezi s povezavo z vodnim virom je povedal, da se z vidika vodovarstvenega območja nahaja na vodoizvirnem območju Rižane, Boljunca in občasno Osabske reke, saj se tam vode raztekajo: "Bolj, ko smo bližje Beki oziroma Glinščici, bolj teče voda v smeri proti Italiji. Bolj, ko smo proti Črnemu Kalu, večji delež vode teče proti Rižani oziroma občasno v Osabsko reko. Voda, ki se pretaka pred jamo 66, gre najverjetneje proti Rižani."

Kako je z zaščito jamskega materiala in živali?

Prelovšek je povedal, da so živali izredno redke najdbe, odkrili pa so jih v štirih jamah. Dovolj hrane za njih je namreč samo v ponikalnicah. V zvezi z jamskim materialom pa je pojasnil, da kar je bilo možno, so strokovno odstranili in shranili na Inštitutu za raziskovanje krasa: "Kapniki, ki smo jih shranili, bodo namenjeni pedagoško-raziskovalnemu namenu. Kar je bilo predrobno ali preveliko, se je na poti med gradnjo predora uničilo, kar je bilo pa izven predorske cevi, pa se je zaščitilo s slepim opažem. V čim večji meri smo poskušali čim več jamskega materiala ohraniti."

Ob tem je še pojasnil, da se večinoma jame ohrani, razen v delu, ki se razprostira navzdol, saj jo je težje zaščititi zaradi premostitvenih objektov. "Če je šlo za večji prostor, ni bilo druge rešitve, kot da se jo je zasulo. Če pa je šlo za manjši prostor oziroma vodno povezavo, se je premostilo tako, da se je v nobenem primeru ni zasipalo, da se voda lahko prosto pretaka," je še pojasnil.