Nejasno medtem ostaja, kdo je odgovoren za ta incident in kako je do njega prišlo v delu Baltskega morja, ki je bilo že v času hladne vojne močno nadzorovano, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so v ponedeljek na območju plinovodov, ki ležita na globini med 80 in 100 metrov, zaznale dve ločeni eksploziji. Na fotografijah, ki jih je posnela danska vojska v gospodarskih conah Švedske in Danske, je videti tri velike gmote mehurčkov na površini vode s premerom od 200 do 1000 metrov.

Kot poroča nemški časnik Tagesspiegel, so nemške oblasti zaskrbljene, da bosta plinovoda - če v kratkem ne pride do popravil - zaradi korozije ob vdoru slane morske vode v prihodnje povsem neuporabna.

Da gre pri poškodbi plinovoda za namerno dejanje, je danes poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. "Ključno je preiskati te incidente in storiti vse, da razjasnimo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do njih," pa je že v torek poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kremelj je obtožbe na račun ruske vpletenosti v uhajanje plina na plinovodih, po katerih v Evropo priteka ruski plin, danes zavrnil kot "neumne in absurdne". Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je treba počakati na preiskavo incidenta, ki pa so ga v Kijevu neposredno označili za "teroristični napad", za katerim stoji Moskva.

Energetski strokovnjak Lion Hirth je podal komentar, da glede na zahtevnost takšne operacije, lahko domnevamo, da je sabotažo izvedla država in ne kakšna teroristična ali kriminalna organizacija. Neimenovani vir iz francoske vojske je za AFP povedal, da je malo verjetno, da je bil plinovod tarča napada s torpedom, po njegovem mnenju je bolj verjetno, da so znatno količino eksploziva tam namestili s pomočjo potapljačev ali podvodnih plovil na daljinsko upravljanje. Po ocenah norveškega seizmografskega inštituta NORSAR je bila druga eksplozija enakovredna detonaciji 700 kilogramov TNT.

Plinovod Severni tok 2 je bil v preteklosti tarča ameriških sankcij, saj so v Washingtonu opozarjali, da bo Evropa z njim še bolj odvisna od ruskega plina. Poudarjali so tudi, da bo gradnja tega povzročila izpad dohodka Ukrajini, prek ozemlja katere vodi največ plinovodov z ruskim plinom.

Predsednik ZDA Joe Biden je ob obisku nemškega kanclerja v Beli hiši v začetku februarja celo neposredno zagrozil, da se bo v primeru ruskega napada na Ukrajino Severni tok 2 končal. "Če Rusija nadaljuje z invazijo na Ukrajino s tanki in enotami vam lahko zagotovim, da Severnega toka 2 ne bo več," je zatrdil Biden v času, ko so ameriški obveščevalci opozarjali na nevarnost napada Rusije na njeno zahodno sosedo.

Na vprašanje o energetski odvisnosti Nemčije oziroma Evrope od ruskega plina pa je Biden takrat med drugim zagotovil, da so sprejeli ukrepe za morebitni izpad ruskega plina. Sicer pa je menil, da je Rusija zadnja, ki ji je v interesu, da se prodaja Evropi preneha, saj je plin pomemben del njenega gospodarstva.

Baltsko morje, kjer je v času hladne vojne potekala meja med zahodnim in vzhodnim blokom, je bilo nekdaj močno nadzorovano. Danes večino tamkajšnjih obal obvladujejo države članice Nata in Švedska ter Finska, ki to želita postati, dostop do teh voda pa Rusija ohranja prek kaliningrajske eksklave.

Na Poljskem, blizu kraja Goleniow, so v torek sicer odprli nov plinovod, preko katerega bodo v državo od 1. oktobra dalje dobavljali norveški plin. "Danes lahko s popolno gotovostjo trdimo, da se obdobje ruske prevlade na področju plina končuje," je ob odprtju dejal predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki.