Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Hribar Milič, niso zadovoljni, ko o izvozu vsi govorijo kot o gonilni sili našega gospodarskega razvoja, socialnega stabilizatorja in generatorju delovnih mest, vsako leto pa za to, da bi izvoz svoje potencialne izkoristil, delamo manj.

Izvoza se po njegovih besedah ne da zvišati, če ne bomo med drugim dvignili tudi virov za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini, tudi s promocijo turizma, in tudi s krepkejšo diplomatsko mrežo Slovenije v tujini.

Ta se namreč krči, zunanje ministrstvo je moralo po pojasnilih Hribarja Miliča za diplomatsko mrežo zmanjšati sredstva z 80 na 60 milijonov evrov.

"Potrebujemo vire tudi za promocijo blagovne znamke Made in Slovenia," je poudaril. Podjetja imajo lahko kakovosten proizvod, a ker prihajajo iz Slovenije, morajo spustiti ceno in pristati na težje pogoje poslovanja, kot če bi bilo to v primeru močnejše blagovne znamke.

Kot je dejal, so za krepitev izvoza potrebni skupinski nastopi v tujini, odpiranje predstavništev v sosedstvu, promocija na sejmih in na sploh krepitev korporativnega ugleda Slovenije v svetu.

"Vse to so lahko zelo konkretni ukrepi, ki bi močno povezali slovenski izvoz in recimo, da je to najlažja oblika ustanavljanja delovnih mest v Sloveniji," je izpostavil Hribar Milič.

"Če recimo povečamo izvoz za 10 odstotkov, to pomeni avtomatično potem dva do triodstotno ali celo 3,5-odstotno gospodarsko rast v Sloveniji ter toliko in toliko novih delovnih mest," je dejal.

Izvoz je po njegovem mnenju ena izmed velikih priložnosti slovenskega gospodarstva. Podjetja, ki so konkurenčna na domačem trgu, pa so lahko tudi močni izvozniki.

Ker bo domača potrošnja v prihodnje omejena oz. ne bo rasti, Hribar Milič meni, da je izvoz "tisti najlažji in najzanesljivejši vir gospodarske rasti in tudi novih delovnih mest v Sloveniji".

Slovenija je lani izvozila za 27 milijard evrov blaga, kar je po njegovih pojasnilih okoli tretjina bruto domačega proizvoda (BDP). Vsak odstotek povečanja izvoza ob nespremenjeni domači potrošnji predstavlja približno tretjino odstotne točke povečanja BDP, je sklenil Hribar Milič.

Samo izvoz ne bo rešil gospodarstva

Direktor centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti se je strinjal s Hribarjem Miličem, da samo izvoz ne bo rešil slovenskega gospodarstva. "Je pa zelo pomemben in velika priložnost, da naredimo na tem področju še več," je poudaril.

Po njegovem mnenju je veliko priložnosti še na trgu EU, predvsem na tehnološkem področju. Priložnosti so tudi države BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), jugovzhodna Evropa in afriški trgi.

Kot je izpostavil, podjetja, zbrana v Strateškem svetu za internacionalizacijo na GZS, opozarjajo na usklajeno skupno sodelovanje pri nastopih na tujih trgih, problem viznega režima, pa tudi na zapiranje veleposlaništev. Spomnil je na zaprtje konzulata v Teheranu, kar po njegovi oceni ni bila modra poteza.

Podjetja so po njegovih pojasnilih pripravljena aktivno sodelovati pri krepitvi diplomatske mreže, tudi finančno, torej bi šlo za obliko javno-zasebnega partnerstva. "Te ideje ne gre kar tako zavreči," je še dodal Cantarutti.