Listi rastline, ki jo napade virus, postanejo razbarvani, cvetovi pa dobijo rjave lise. Prav tako pridelek ne doseže običajne velikosti in je pogosto deformiran in razbarvan, njegova površina pa postane groba.

Da so s pojavom virusa rjave grbančavosti, ki je napadel paradižnike v Franciji, seznanjeni, so nam potrdili v Kmetijski zadrugi (KZ) Agraria Koper, kamor smo naslovili nekaj vprašanj o tovrstnih težavah. "Že lani so bili naši kolegi iz sosednje Italije, s katerimi redno sodelujemo, izredno zaskrbljeni, kako se bo virus širil in kakšne ukrepe bo povzela Evrospka unija," razlaga vodja proizvodnje v KZ Agraria Koper Patricija Pirnat, ki hkrati poudarja, da v Sloveniji ta virus do danes še ni bil zaznan.

Pri virusu rjave grbančavosti gre dobesedno za iznakažene in neuporabne plodove. "Težava je pri nas toliko večja, ker je prav zaradi pridelave v zemlji virus težje zatreti," opisuje Pirnatova. Tam, kjer je hidroponska vzgoja (v vrečah) je virus v primeru napada enostavneje zatreti in uničiti. Nasad paradižnika oziroma vrtnine, ki ga prizadene omenjeni virus, je obsojen na propad in uničenje. "Govorimo o veliki gospodarski škodi tako na kmetijah kot v samem slovenskem prostoru vezano na samo lokalno ponudbo," pravi strokovnjakinja, ki meni, da ne smemo zanemariti situacije, da se danes prenaša sadilni material in semena od vsepovsod. Tudi ljubitelji vrtičkarstva prenašajo semena in sadike od vsepovsod nič hudega sluteč.

Pri virusu rjave grbančavosti so najbolj na udaru paradižnik, paprika in čili.

"Vse se lahko zgodi. Trg je odprt. Ampak glede na prognoze in kontrole služb, ki so pooblaščene za nadzor, verjamem, da imamo v Sloveniji dovolj dobro poskrbljeno za kontrolo in nadzor," na vprašanje, ali se lahko zgodi, da virus pride tudi k nam, odgovarja Pirnatova.

Ob tem velja prvi preventivni ukrep, da vsi tako kmetje kot vrtičkarji kupujejo semena pri zanesljivih dobaviteljih. Semenske vrečke morajo biti originalno zaprte, opremljene z deklaracijo, ki vsebuje lot in datum. Pomembno je tudi, da se prazne vrečke po setvi skrbno spravi v primeru okužbe, da je sledljivost zagotovljena. Z lotom na vrečki lahko določimo proizvajalca semen. Sadike pa so opremljene z rastlinskim potnim listom. To pomeni, da so bile pred prodajo prekontrolirane s strani pristojnih služb.

Pridelava na prostem je bistveno bolj ranljiva. Tudi vrtičkarji se morajo zavedati, da vse ni tako preprosto in enostavno. Pomembno je, da tudi oni upoštevajo vse ukrepe, ki jih bodo v bodoče podale odgovorne institucije.

Pri profesionalnih pridelovalcih je zelo pomembno, da v rastlinjake ne spuščajo nikogar, ki tam ni zaposlen oziroma ki ne opravlja potrebnih agrotehničnih ukrepov. Tudi od kontrolnih organov imajo kmetje pravico zahtevati, da imajo čisto zaščitno obleko in obutev, saj se lahko iz kontrole ene do druge kmetije virus prenaša tudi na oblačilih. Pomembno je, da se stare rabljene embalaže, palete in podobno, ne shranjujejo ali zanašajo v rastlinjake. Posebej morajo biti kmetje pozorni za čistočo v rastlinjakih.

V Agrarii Koper vsem svojim kmetom in vrtičkarjem zagotavljajo, da po najboljših skrbeh skrbijo in bodo tudi v bodoče skrbeli, da bo na razpolago le preverjen, kakovosten in zdrav sadilni material.

"Slovenske kmetije so zelo majhne v primerjavi z evropskimi in s kmetijami tretjega sveta, zato smo vsi, tako kmetje kot vrtičkarji in potrošniki toliko bolj ranljivi. Zavedamo se, da smo pri zelenjavi najmanj samooskrbni. Veliko zelenjave prihaja prav iz drugih držav. Tudi embalažo posamezniki zbirajo od vsepovsod in prav tu je lahko žarišče," dodaja Pirnatova, ki spominja na to, kako je pred leti v Slovenijo prišel paradižnikov molj.

Gre za zelo trdovratnega škodljivca, ki nima učinkovitega niti kemijskega niti biotičnega pripravka, prav tako ne naravnega sovražnika. "Ena pot je bila zagotovo s transportom preko embalaže. V bližini imamo Luko Koper, v katero prihaja blago od vsepovsod in gre naprej po vsej Evropi," še pripoveduje Pirnatova.