Po ocenah znanstvenikov, ki raziskujejo globalne oceanske spremembe, ki so posledica segrevanja planeta, se bo slanost Jadranskega morja postopoma zmanjševala, kar pomeni, da bo postajalo sladko. K temu največ prispeva segrevanje planeta in taljenje ledenikov v Alpah, kar povzroča povečanje vode v rekah, ki se stekajo v Jadransko morje. Prav tako so vzrok tudi nenadne spremembe globalnih oceanskih morskih tokov, ki nastajajo zaradi segrevanja ozračja in ki vplivajo na mešanje sladke in slane vode v Jadranu ter povzročajo, da se sladka voda iz drugih delov Sredozemlja preliva v Jadran.

Po besedah znanstvenikov se bo ta proces nadaljeval v naslednjih desetletjih, kar bo imelo velik vpliv na jadranski ekosistem. Morski organizmi, ki so prilagojeni na slano vodo, se bodo morali prilagoditi novim razmeram ali pa se bodo preselili v druga območja. Kot poudarjajo, so nekatere vrste bolj prilagodljive na spremembe slanosti kot druge, nekatere so tudi že prilagojene življenju v mešanici sladke in slane vode in se bodo lažje prilagodile sladkemu morju.

"V tem trenutku je težko natančno napovedati, katere ribe se bodo preselile iz Jadranskega morja, če bo postalo sladko, saj je to odvisno od hitrosti spremembe in sposobnosti prilagoditve posameznih vrst. Ribe, ki so popolnoma prilagojene življenju v slani vodi in nimajo mehanizmov za uravnavanje sladke vode v telesu, bodo najverjetneje izumrle ali se preselile v bolj slane dele Sredozemlja," je poudaril Matia Bianchi iz livornskega raziskovalnega inštituta.

"Pričakujemo, da se bodo sladkemu Jadranu bolje prilagodile vrste, ki že živijo v mešanicah sladke in slane vode, kot so brancin, ciplji in jegulje. Tudi orade so znane po prilagodljivosti in morda se bodo lahko sčasoma prilagodile spremembam slanosti. Vendar to zahteva čas in genetske spremembe v populacijah," tudi poudarja Bianchi.

Na vprašanje, ali bi se lahko v Jadranu naselile sladkovodne ribe, ki jih zdaj zaradi slane morske vode ni, Bianchi omenja krape, some, tudi ščuke in postrvi. "Te ribe so prilagojene življenju v sladki vodi in imajo mehanizme za uravnavanje ravni soli v telesu. Nekatere so že prisotne v sladkih vodah v bližini Jadranskega morja in bi se lahko zlahka preselile v novo okolje," navaja Bianchi. 

Slovenska vlada bo za zdaj spreminjanje Jadranskega morja spremljala v okviru obstoječega monitoringa morskega okolja, znotraj katerega bodo vzpostavili poseben mehanizem za spremljanje povečanega vpliva sladke vode na biodiverziteto Jadrana. Financiran bo iz evropskega sklada za podnebne spremembe.