Kot pojasnjujejo na Finančni upravi RS (Furs), podatkov za letošnje leto še nimajo, znani bodo šele februarja prihodnje leto predvidoma. Po podatkih za lansko leto so cariniki obravnavali 777 primerov, v katerih so odkrili ponarejeno blago. Zasegli oziroma zadržali so 51.982 kosov blaga v skupni vrednosti 2.556.775,00 evrov. V največ primerih je šlo za oblačila, obutev, modne dodatke, avdio in video naprave ter igrače.

"Ponaredki v Slovenijo prispejo v zabojnikih z ladjami ter preko pošte s Kitajske, Hongkonga in Turčije," pravijo na Fursu. Blago je največkrat namenjeno prejemnikom s Češke, Madžarske in Slovaške. Ponaredki, ki prispejo po pošti, pa so praviloma namenjeni prejemnikom v Sloveniji "in so rezultat internetnih nakupov".

Posli s ponaredki so milijonski

Če pogledamo obdobje zadnjih petih let, so cariniki leta 2020 obravnavali 520 primerov, zasegli so 433.517 kosov ponaredkov, katerih vrednost je bila ocenjena na 5,5 milijona evrov. Naslednje leto je bilo primerov 515, zasegli oz. zadržali so 583.830 kosov v skupni vrednosti 7 milijonov evrov. Leta 2022 je bilo primerov 327, šlo je za 148.481 kosov ponaredkov, katerih skupna vrednost je bila ocenjena na 3,2 milijona evrov. Leta 2023 so obravnavali 709 primerov, šlo je za 359.780 kosov v skupni vrednosti 6,7 milijona evrov. Lani so v 777 primerih zasegli 51.982 kosov v skupni vrednosti 2,5 milijona evrov.

Ko cariniki posumijo, da bi lahko šlo za ponaredke blagovnih znamk, ponaredek modela, patenta ali za zaščiteno rastlinsko vrsto … blago začasno zadržijo. O tem Furs obvesti imetnika blagovne znamke in prejemnika blaga. "Nadaljnji postopek je odvisen od prejemnika blaga. Če se strinja z uničenjem, se blago uniči pod carinskim nadzorom. Sicer mora pred sodiščem dokazati, da so mu bile kršene pravice," pojasnjujejo na Fursu.

Ponarejeno blago gre na uničenje, ga zmeljejo ali zažgejo, odvisno od vrste blaga. Medtem ko italijanska finančna policija zoper uvoznika vloži kazensko ovadbo, tudi če prihaja iz druge evropske države, pa pri nas v postopek ni vključena policija in tožilstvo. "Tožilstvo in policija bi bila vključena, če bi bil uveden kazenski postopek. Carinski organi ukrepajo v upravnem postopku," razlagajo na Fursu.

Nič ne gre v dobrodelne namene, vse na uničenje

Na vprašanje, ali morda vsaj katero zaseženo blago podarijo v dobrodelne namene, na Fursu odgovarjajo, da ne. "Menimo, da bilo praktično nemogoče odločati o morebitni uporabnosti ponarejenih izdelkov, saj so ti brez deklaracije in posledično brez opisa, kje so sestavljeni, iz česa so narejeni in kakšne surovine vsebujejo. Zavedati se je treba, da ponarejeni izdelki niso narejeni v običajnih tovarnah, kjer bi bili stalno podvrženi kontrolam za zagotovitev standardov in varnosti. Nasprotno! S ponarejanjem se pogosto ukvarjajo kriminalne združbe, ki jim ni mar za zdravje potrošnika. Ponaredki so zato slabše kakovosti kot originali, ponarejevalci nemalokrat uporabljajo materiale (npr. barvila v oblačilih in obutvah ali otroških igračah), ki niso dermatološko testirani in zato lahko resno ogrožajo zdravje ljudi. Pri ponarejenih elektronskih napravah pa lahko pride celo do hujše katastrofe (npr. požara), saj takšni izdelki nimajo certifikatov o zagotavljanju varnosti. Problem pri predaji ponarejenega blaga izven komercialnih tokov je vprašanje, kdo bi prevzel odgovornost za ustreznost blaga," so izpostavili.

Zanimiv je morda primer, ko so zasegli ponarejen iPhone, na katerem je bil nameščen Android. "Zanimivi so tudi izdelki, ki so označeni z blagovno znamko, ki jih imetnik blagovne znamke sploh ne proizvaja, na primer, oblačila za psa Adidas," zaključujejo na Fursu.