Zanima me, kakšen je postopek določanja preživnine, katere kriterije mora sodišče pri določitvi preživnine upoštevati, do kdaj je otrok upravičen do preživnine, pa tudi, kakšna je sploh višina preživnine?

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do njihove polnoletnosti (izjemoma tudi po polnoletnosti, če se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti). Starši se lahko o preživljanju otroka sporazumejo sami (v tem primeru o tem obvestijo sodišče, ki o sporazumu staršev izda poseben sklep v nepravdnem postopku; pri tem velja opozoriti na to, da lahko sodišče, v kolikor ugotovi, da sporazum staršev o preživljanju ni v korist otroka, predlog zavrne) ali pa to zahtevajo od sodišča s tožbo (zakon staršem nalaga, da morajo pred vložitvijo tožbe skušati doseči sporazum glede preživnine v sodelovanju s pristojnim Centom za socialno delo).

V primeru, da mora o preživnini odločiti sodišče, je slednje pri odločanju o višini preživnine postavljeno pred zahtevno vprašanje, kako določiti znesek, ki bo povsem skladen tako s temeljnim načelom družinskega prava – koristjo otroka – kot z določbami zakona, ki določa, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišča torej pri odločanju o višini preživnine ugotavljajo potrebe preživninskega upravičenca ter dejanske in potencialne finančne zmožnosti preživninskega zavezanca.

V okviru potreb otroka morajo sodišča upoštevati predvsem stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih otrokovih posebnih potreb, torej morajo zagotavljati in varovati otrokove osnovne življenjske potrebe (tako npr. izdatki za prenosni telefon ne sodijo med zagotavljanje osnovnih otrokovih potreb). V nadaljevanju je sodišče dolžno ugotoviti, kolikšen del življenjskih potreb je otrok sposoben zadovoljiti sam s svojimi prihodki in premoženjem in od ocenjenih potreb upravičenca odšteti otrokove osebne dohodke (npr. dohodki od dela prek študentskega servisa, dohodki priložnostnih del, štipendije, otroški dodatek, ne odštejejo pa se žepnine in drugi prostovoljni prispevki, ki jih otrok prejme od tretjih oseb).

Pri tehtanju zmožnosti staršev sodišče največkrat ugotavlja njihov neto osebni dohodek, torej z že odštetimi akontacijami davka in vsemi prispevki za socialno varnost. Od neto dohodka je potrebno odšteti povrnjeni znesek stroškov za prevoz na delovno mesto in prehrano med delom (tudi morebitne dnevnice). Ob neto osebnem dohodku staršev pa mora sodišče upoštevati tudi druge finančne vire (delnice, poslovne deleže, sredstva na osebnem računu, last nepremičnine, celo avtomobilov) ter celo njihove potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi domnevno lahko pridobili, vendar jih dejansko ne.

Pri ocenjevanju zmožnosti staršev se upošteva tudi njihove lastne potrebe, seveda v okviru nujnih življenjskih stroškov in drugih zakonskih dolžnosti preživljanja (npr. obveznost zavezanca do drugih članov družine). Pri tem opozarjamo, da sodišče ne sme upoštevati dejstva, da eden od staršev odplačuje kredit.

Kot že rečeno, mora sodišče pri določitvi preživnine upoštevati zgoraj navedene kriterije, pri čemer ugotavljamo, da se v zadnjih letih povprečna višina preživnine (ki se vedno določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino) giblje nekje med 150 in 250 evrov mesečno.

Ali se lahko preživnina zniža oziroma zviša? Kakšne so možnosti, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje redno ali pa je sploh ne plačuje?

Sodišče lahko na zahtevo otroka ali starša preživnino zniža, zviša ali odpravi, vendar se morajo potrebe upravičenca ali zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina, spremeniti.

Do znižanja preživnine tako lahko pride na primer v primeru, da zavezanec izgubi službo, njegov osebni dohodek se bistveno zmanjša, zavezanec preživlja še drugega otroka, do odprave preživnine pa, če otrok pridobi lastni dohodek, se zaposli, preneha z rednim šolanjem ali v drugih primerih, ko otrok preživljanja ne potrebuje več.

Pogoji za zvišanje preživnine so podani, če se npr. staršu, pri katerem sicer otrok živi, finančni status bistveno poslabša v primerjavi z njegovim finančnim položajem v času določitve preživnine ali ko se potrebe otroka tako spremenijo, da že določena preživnina ne zadostuje za zadostitev osnovnih življenjskih potreb (otrok prične s študijem in mora plačevati dodatno še stroške bivanja pri zasebnikih ali v študentskem domu). 

Starši na žalost (pre)večkrat pozabljajo, da je preživnina namenjena izključno otroku in ne staršu, pri katerem otrok sicer živi, in preživnine ne plačujejo redno ali je sploh ne plačujejo. V tem primeru ima upravičenec možnost vložiti predlog za izvršbo pri pristojnem sodišču in preživnino izterjati prisilno.

Prav tako pa je v primeru nerednega plačevanja preživnine otrok upravičen do izplačila nadomestila preživnine, ki ga lahko zahteva pri Preživninskem skladu RS, vendar je v tem primeru višina nadomestila preživnine odvisna od otrokove starosti in je denarno omejena (tako npr. znaša višina nadomestila preživnine za otroka do 6. leta starosti 72,46 evrov, za otroka od 6. do 14. leta starosti 79,70 evrov, za otroka nad 14. letom starosti pa 94,19 evrov).