Kdo bo postal novi lastnik tržaškega Kulturnega doma, še vedno ni znano. V javnosti so se pojavile informacije, da bi lahko prišel v roke srbske skupnosti. Nepremičninska družba Dom, ki je že več let v krizi in je že prodala večji del svojega premoženja, išče primernega lastnika stavbe, v katerem domuje Slovensko stalno gledališče (SSG). Upravni odbor Doma in upravni odbor podpornega društva Tržaška matica, ki Dom nadzira, poudarjata, da je bil namen združitve manjšinskega nepremičninskega sektorja leta 2012 reševanje družbe KB Invest in skupine KB1909, poroča Primorski dnevnik.
KDO JE ZAPRAVIL TRŽAŠKI KULTURNI DOM? "Šlo je za reševanje KB Invest, znotraj skupine KB1909"
Trst

Kot sta navedla predsednik upravnega odbora Doma Igor Tomasetig in predsednik upravnega odbora Tržaške matice Marko Rupel v sporočilu za javnost, so nekatere izjave predsednika družbe KB 1909 Borisa Perica zavajajoče in ne odražajo realnega stanja.
Poenotenje nepremičninskih družb leta 2012 je bila predstavljena kot posodobitev in nova strategija upravljanja ter reorganizacija nepremičninskega sektorja, v resnici pa je po navedbah Tomasetiga in Rupla šlo za reševanje KB Invest, ki je bila znotraj skupine KB1909. Slednja je po letu 2008 zašla v globoko krizo, KB Invest pa se je v nekaj letih močno zadolžil in očitno postal insolventen. Ustvaril je za 10 milijonov dolgov, 5 milijonov do KB1909 in 5 milijonov do bank, kar je za Primorski dnevnik potrdil tudi Peric.
Načrt, ki ga je leta 2012 predložila uprava KB1909, je bil namenjen neposrednemu reševanju KB Investa in posredno reševanju KB1909, ne pa poenotenju nepremičninskega sektorja, navajajo. Da je bil edini namen rešiti KB Invest na škodo Doma, potrjuje tudi dejstvo, da goriška nepremičninska družba Alpe ni bila pripojena skupini Dom, kot so takrat zagotavljali. Vse negativne posledice so doletele samo Dom, navajajo.
Tedanji vodstvi Slovenske kulturo-gospodarske zveze (SKGZ) in Tržaške matice, ki je večinska lastnica Doma, sta načrt KB1909 podprli in ga podpirali do leta 2021, ko so nekateri člani odbora Tržaške matice začeli dvomiti o verodostojnosti in stabilnosti poslovanja. Od junija 2017 do marca 2022 so bili nekateri člani upravnega odbora Tržaške matice istočasno člani upravnega odbora družbe Dom.
Cena, po kateri je Dom kupil KB Invest, je bila po oceni Tomasetiga in Rupla povsem nerealna, znašala je 2,7 milijona evrov. Premoženje KB Invest je bilo takrat negativno, zadolženost 10-milijonska, tako da je med letoma 2012 in 2017 KB Invest domu naredil za 4,5 milijona evrov izgube. Družba Dom je dolg do KB1909 poravnala tako, da mu je odstopila 14-odstotni delež kapitala družbe. Leta 2018 je Dom prodal KB Invest za 10.000 evrov.
"Mirno lahko zatrdimo, da so se po letu 2012 dolgovi pri Domu eksponentno povečevali, veliko denarja je romalo v Gorico z namenom neposrednega reševanja KB Investa in posredne pomoči KB1909. Poplačevanje dolga do KB1909 je imelo prednostno vlogo, saj je bil dolg KB Investa do KB1909 že leta 2016 v celoti poravnan," so opozorili v sporočilu za javnost in dodali, da so bili člani uprave in nadzornega organa družbe Dom po letu 2014 skoraj izključno ljudje z Goriškega, ki so bili tako ali drugače povezani z družbo KB1909.

Tržaški člani so se zaradi izčrpavanja premoženja Doma strategiji uprli. Predlagali so, da KB Invest ponovno prevzame KB1909 in pripoji družbo Alpe, kot je bilo prvotno planirano. Ker so bili vsi predlogi zavrnjeni, so odstopili s funkcij.
Leta 2010 je premoženje Doma znašalo 27,5 milijona evrov, dolgov je bilo za dober milijon. Leta 2022, ko so sedanji upravitelji prevzeli vodenje družbe, je bilo premoženje vredno 20 milijonov, dolgovi so narasli na 11,4 milijona evrov.
Kot se še zapisali v sporočilu za javnost, se strinjajo s Pericem, da je zadeve potrebno rešiti in odnose pomiriti, kar pa nujno pomeni, da se preneha s sistematičnim širjenjem nejasnih in zavajajočih informacij v javnosti ter da se povzročena škoda ustrezno poravna. Kot so še dodali, gre pri namigih o domnevni prodaji tržaškega Kulturnega doma srbski skupnosti za neosnovane trditve in očiten primer zlonamernega širjenja nepreverjenih informacij.


