Na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Zagrebu pojasnjujejo, da pojav deluje podobno kot gugalnica: če veter piha v pravem ritmu, lahko dodatno okrepi nihanje morja.

"Tako kot lahko otrok na gugalnici z ustreznimi gibi okrepi guganje, lahko veter nad Jadranom okrepi nihanje morja, če je sinhroniziran s stoječimi valovi," so zapisali v izjavi.

Do zdaj je veljalo prepričanje, da poplave v Jadranu nastajajo predvsem zaradi ciklonov, nizkega zračnega tlaka in močnega juga, ki potiska morsko maso proti severnemu Jadranu. Nova raziskava pa kaže, da imajo lahko pomembno vlogo tudi zaporedni vetrovni impulzi, ki povzročijo resonančno ojačanje morskega nihanja.

Raziskavo so izvedli znanstveniki italijanskega inštituta za morske znanosti CNR ter Geofizikalnega inštituta Andrija Mohorovičić v Zagrebu, rezultate pa so objavili v ugledni mednarodni znanstveni reviji Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society.

Kot še poroča Telegram, bi lahko nova odkritja izboljšala sisteme napovedovanja poplav in pomagala pri zaščiti obalnih mest. Poleg Benetk so med najbolj ogroženimi tudi Trst, Pulj, Reka, Zadar, Šibenik in Trogir.

Znanstveniki so se posebej osredotočili na velike poplave v Benetkah decembra 2019. Analize so pokazale, da najvišje gladine morja ni nujno povzročil prvi val, temveč lahko nevarnost doseže vrhunec šele pri drugem ali tretjem valu, kar povečuje tveganje za več zaporednih poplav.