Kot razloži politični analitik Sebastjan Jeretič, je delitev levo desno orientacijska oznaka, ki ljudem olajša, da se znajdejo v političnem prostoru. "Ena bistvenih psiholoških potreb človeka je, da se znajde v političnem ali kulturnem prostoru. In to funkcijo ima delitev na leve in desne. Desetletja je to dobro delovalo. Skozi zgodovino pa se vzpostavi zgodovinski blok dosežkov in kulture, kjer določene pravice, kot so delavske in ženske pravice, veljajo za univerzalno sprejete pri vseh političnih akterjih, ki želijo biti sprejeti kot resni, zato je ta delitev levo desno danes v Evropi prišla v drugi plan."

Jeretič izpostavlja novo delitev, in sicer na stare in nove politične sile. "Socialisti, liberalci in konzervativci se v Evropskem parlamentu združujejo v koalicijo starih sil. Na drugi strani imamo nove sile, ki so protestne sile, nezadovoljne s tem, kar se dogaja v Evropi in v svetu. Odziv starih je ta, da se tem novim, ki ogrožajo obstoječa razmerja moči, da nalepko 'skrajneži'. Oznaka 'skrajna desnica' je torej obrambna poteza starih sil, da skušajo ljudi odbiti od takih politik in edino orodje, ki jim ostane, je etiketiranje,"  navaja Jeretič.

Kdo je torej skrajna desnica?

"S takim etiketiranjem se meče v isti koš zelo različne zadeve, npr. nemški Afd, ki je zelo močen v vzhodni Nemčiji zaradi socialne situacije, Melonijevo, ki v Italiji vodi popolnoma sredinsko politiko. Tudi Orbana so pahnili v skrajno desno zato, ker je enostavno bil premočan za nesposobne evropske voditelje. Zakaj? Ker zagovarja tradicionalne vrednote v državi, kjer je to v skladu s prevladujočo voljo ljudi. To pomeni, da je sam koncept skrajne desnice zlorabljen za nalepko. Seveda obstajajo določene skupine, kot so neonaciji. A s tem, da se s skrajno desnico označuje čisto vse, ki so nezadovoljni s trenutnim stanjem, se razvodeni tudi sam izraz. Dejansko se s tem izgubi orodje besede, ki bi bila sposobna označiti tudi skupine, ki so problematične, saj se v isti koš meče vse."

Kot poudarja Jeretič, se razlika danes vidi tudi v zelo različnem odnosu do vojne v Ukrajini, opozarjajo tudi na tehnološko zaostajanje Evrope in probleme z migranti. "Kar se tiče suverenistov – ne gre več za politične sile, ki so govorile, da je treba ukiniti EU, ampak da je EU zveza suverenih držav in da je treba to ohraniti. Druga stvar je avtonomna pozicija Evrope v geostrateških razmerjih, ne pa da je podrejena periferija atlantskega imperija, ki deluje v interesu nekoga drugega. Potem so tukaj še aktualne teme, kje se te razlike pokažejo. In vojna v Ukrajini je ena od teh, kjer so suverenisti na pozicijah, da je vojna v interesu Amerike, da prodaja orožje, Evropa pa trpi in plačuje dražje energente; iz tega izhodišča so korak naprej proruska stališča. Vendar to je le en del suverenistov, drugi del pa drugače gleda na te zadeve. V vsej tej raznolikosti je zelo težko označiti vse te stranke z isto nalepko."

Pri označevanju skrajnežev se nikdar ne uporablja izraza "skrajna levica"; kaj je temu vzrok?

"Ker strah, ki je nekaj časa vladal pred skrajno levico potem, ko je v Grčiji zmagala Siriza, ne obstaja več, se govori samo o nevarnosti t. i. skrajne desnice," pojasnjuje Jeretič. "V zahodni Evropi je to, kar je element skrajne levice, sprejela celotna stara politika. Pravice istospolnih, odprte meje za migrante so na primer njihove teme, a so jih prevzeli tudi liberalci in del Evropske ljudske stranke, kar kaže na to, da lažje pristanejo na te vsebine, kot da bi resnično razmislili o svoji poziciji moči v Evropi. In zato se je tudi Ursula von der Lyen postavila v iskanje koalicije brez t. i. skrajne desnice, saj ji je tako lažje obdržati razmerja moči. To je samo fasada za interese, ki delujejo v ozadju. V Evropi dejansko v nobeni državi skrajna levica ni nevarna, ti, ki se označujejo za suvereniste, pa so nevarni za staro politiko, saj obstaja verjetnost, da bodo v različnih držah začeli zmagovati. Njim je problem Italija, kjer se je pa Melonijeva izkazala za dobro voditeljico in ljudje so jo nagradili tudi na evropskih volitvah. Obramba obstoječih razmerij moči ali sprememba teh razmerij – to je  bistveno vprašanje."

Kdo je v Sloveniji levica in kdo skrajna levica?

"Celotna koalicija je skrajna levica, diskurz skrajne levice je prevzel tudi Robert Golob in ni nobene razlike. Celo populizem je prevzel, katerega bistvo je poenostavljanje sveta v črno-belo sliko, čisti mi - umazani oni. To je ta vzpostavitev popolne polarizacije in čisto plemenske psihologije, delitev mi - oni, ki je ključni element populizma. Robert Golob stoji samo še na tem; razpadajo državni sistemi, vlada je operativno nesposobna, tako da mu ostane samo še ena točka, in to je agresivni antijanšizem. Treba je priznati, da mu je uspelo tudi evropske volitve, kolikor se le da, spraviti v ta okvir antijanšizma," ocenjuje Jeretič.

"Na levici imamo stranke klientelizma. To so stranke, ki nasprotujejo zasebnemu kapitalu in ki zagovarjajo državno gospodarstvo in državne sisteme, ker potem se lahko na državnem aparatu napajajo razna klientelistična omrežja. Njihovi predstavniki so pa bogati prav zaradi klientelizma. Predsednik vlade je na primer obogatel s prodajo državne elektrike. To je ključno. Interesi klientel. Pri nas nismo razvili zasebnega kapitalizma, ampak državni in paradržavni, zato je kapital dejansko klientelistični. Leva ideologija jih ne moti pri osebnem bogatenju. Bil sem 20 let član Socialnih demokratov. Videl sem, da je veliko ljudi, ki verjame v socialno demokracijo ali socializem, a to je le fasada te zgodbe, v zakulisju katere delujejo klientelistična omrežja. Naivna fasada se ne zaveda, kaj se dogaja za njihovim hrbtom."

Kdo pa je pri nas "skrajna desnica"?

"Pri nas so etiketirali novo poslanko SDS Zalo Tomašič kot skrajno desničarko zato, ker nasprotuje ilegalnim migracijam. To je edina točka, na podlagi katere njo označujejo za skrajno desnico. Vendar je spoštovanje zakonov in pravna država temelj civilizacije, brez katerega imamo vojno vseh proti vsem, kaos. Če nekdo torej zagovarja spoštovanje zakona, je danes označen za skrajnega desničarja ..." navaja Jeretič, obenem pa poudarja, da je Slovenija zelo specifična.

"SDS pokriva zelo širok spekter, ki seže od zmernih do bolj skrajnih. To je stranka, ki je takšna, kot je Evropska ljudska stranka. To pomeni, da so skrajni morda kakšni posamezniki ali posamezne izjave, sama politika stranke, ko le-ta vlada, pa je popolnoma sredinska, nobene skrajno desne poteze ni bilo v dejanskem vladanju SDS oziroma v nobeni vladi Janeza Janše. Gre za nalepko, ki omogoča nadaljevanje leve prevlade. SDS ima morda kakšen pogled, ki bi ga lahko kdo označil za suverenističnega, vendar je načeloma SDS desno krilo Evropske ljudske stranke, ki pa je v Evropi danes politična sredina. Strateški manever levice je, da se SDS etiketira za radikalno desnico, ker se potem laže pozicionira in ljudi angažira na antijanša momentu."

Suverenistične stranke torej pridobivajo na moči v Evropi, bo tudi v Sloveniji prišlo do tega vala?

Jeretič v  Sloveniji v tem trenutku ne vidi neke nove protestne sile, delno tudi zato ne, ker ne delimo glavnih problemov Evrope, ki se sooča z visokim socialnim razslojevanjem in migrantsko krizo. "V Sloveniji je socialno razslojevanje bistveno manjše, torej ni prvega motiva, zaradi katerega se je v Evropi začel zbujati populizem, ki je rezultat nesposobne politike, ki sproži protestno politiko. Drugi moment je tudi dokaj visoka kulturna homogenost, ki je v zahodni Evropi manjša, kar je tudi vir novih političnih sil. Pristno suverenistična stranka je Resnica, a zaenkrat ji ni uspelo prebiti praga parlamenta. Morda je to potencial suverenistov, če v Sloveniji sploh obstaja ta potencial. V Sloveniji je obramba pred suverenizmom prav ta širina SDS-a, ki ima poslance od Romane Tomc do Branka Grimsa." 

Kot še poudarja, je bistveno vprašanje danes to, ali se bo vzpon protestnih sil nadaljeval in bo v nekem momentu eksplodiral, kar se bo zgodilo, če si bo stara politika zatiskala oči pred problemi, zaradi katerih te sile rastejo. "Bistveni problemi Evrope so, kako pognati gospodarski zagon Evrope, ki tehnološko zaostaja, vprašanja varnosti in evropske identitete. Na ta vprašanja se bodo morali najti odgovori tako na ravni EU kot znotraj nacionalnih držav," opozarja Jeretič.