Družba je danes "normalnejša", kot si mislimo

V zadnjih desetletjih se v številnih državah opaža zanimiv trend: ljudje se vse redkeje vedejo tvegano ali odstopajo od družbenih pravil. Mladi manj pijejo alkohol, redkeje kadijo in uporabljajo droge. Med vrstniki je manj nasilja in pretepov, manj je tudi nezaščitenih spolnih odnosov. Kriminal se zmanjšuje, prav tako število selitev znotraj držav. Ljudje živijo bolj stabilno, redkeje menjajo kraj bivanja in vse pogosteje spoštujejo družbena pravila ter norme.

Ta sprememba se kaže tudi v kulturi. Filmi, serije in glasba si postajajo vedno bolj podobni, umetnost pa je vse bolj zadržana in predvidljiva. Tudi na internetu, družbenih omrežjih in pri oblikovanju spletnih strani prevladuje enotnost, saj se oblike in vsebine med seboj vse bolj zlivajo. Podoben pojav se kaže v arhitekturi, znanosti in izobraževanju – svet je vse bolj urejen, a hkrati manj drzen, manj raznolik in manj ustvarjalen.

Znanstvena razlaga: Iluzija moralnega propada

Leta 2023 sta psihologa Adam M. Mastroianni in Daniel T. Gilbert s Harvarda objavila zanimivo študijo "The Illusion of Moral Decline" v znanstveni reviji Nature. Analizirala sta 12,5 milijona odgovorov iz 60 držav in ugotovila, da večina ljudi po svetu že vsaj 70 let verjame, da moralne vrednote upadajo.

Toda podatki povedo drugo zgodbo. Ko so raziskovalci primerjali dejanske ocene vedenja ljudi skozi čas, niso zaznali nobenega moralnega upada. Od leta 1949 do danes so anketiranci enako pogosto poročali o poštenosti, prijaznosti, spoštovanju in solidarnosti v svojem okolju.

V eni izmed študij so celo ugotovili, da več kot 80 odstotkov ljudi meni, da je družba postala manj moralna, vendar se ta delež ni spreminjal desetletja – ljudje so enako menili pred 50 leti kot danes. To pomeni, da ne gre za dejanski moralni zaton, temveč za trajen občutek, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

Zakaj imamo občutek, da je svet slabši?

Znanstvenika sta prepoznala dva glavna psihološka mehanizma, ki ustvarjata iluzijo moralnega propada:

1. Pristranskost pri izpostavljenosti informacijam (biased exposure): Ljudje smo naravno bolj pozorni na slabe novice kot na dobre. Mediji in družbena omrežja to izkoriščajo – poudarjajo nasilje, prevare in škandale, zato imamo občutek, da svet razpada.

2. Pristranski spomin (biased memory): Negativne dogodke iz preteklosti hitro pozabimo, pozitivne pa idealiziramo. Ko pomislimo na "stare čase", se spomnimo topline, skupnosti in spoštovanja, pozabimo pa na težave, revščino ali diskriminacijo, ki so prav tako obstajale.

Ko se ti dve pristranskosti združita, nastane t. i. BEAM učinek (ang. Biased Exposure and Memory), ki nas prepriča, da so ljudje danes manj moralni, čeprav podatki kažejo prav nasprotno.

Iluzija presega kulture in starost

Raziskava je pokazala, da ljudje po vsem svetu doživljajo občutek moralnega propada enako – ne glede na starost, spol, izobrazbo ali politično prepričanje.

Starejši anketiranci imajo nekoliko močnejši občutek moralnega upada, ker primerjajo daljše časovno obdobje in se spominjajo več družbenih sprememb. Zanimivo pa je, da ta občutek izgine, ko jih raziskovalci vprašajo o ljudeh, ki jih osebno poznajo – prijateljih, družini ali sodelavcih. Večina celo meni, da so ti ljudje danes prijaznejši in bolj sočutni kot nekoč.

Iluzija povsem izgine tudi, ko raziskovalci vprašajo ljudi o obdobjih pred njihovim rojstvom, saj o teh časih nimajo osebnih izkušenj ali spominov.

To jasno kaže, da občutek moralnega propada ni povezan z resničnim vedenjem drugih, temveč predvsem z našimi dojemanji, izkušnjami in spomini.

Posledice: Manj zaupanja, več cinizma

Iluzija moralnega propada ni nedolžna. Čeprav živimo v varnejši in bolj povezani družbi kot kadarkoli prej, občutek moralnega zdrsa povzroča nezaupanje, pesimizem in delitve. Ljudje so zato manj pripravljeni pomagati neznancem, ker verjamejo, da "dandanes nihče več ni pošten". To vodi v začaran krog – manj sodelovanja in več cinizma.

Mastroianni opozarja, da politiki in populisti pogosto izkoriščajo ta občutek, ko ljudem obljubljajo, da bodo "ustavili moralni zaton" ali "vrnili dobre stare čase" – čeprav so ti "dobri stari časi" le idealizirana podoba preteklosti, ne pa resnična slika tistega obdobja.

Družba brez tveganja – a tudi brez iskrivosti

Z današnjim občutkom varnosti in stabilnosti izgubljamo tudi spontanost in drznost. Ljudje so manj pripravljeni tvegati, ker imajo več za izgubiti. Svet je postal bolj urejen, a tudi bolj enoličen – manj ekscentričen, manj drzen in manj barvit. Tisto, kar imenujemo "normalnost", prinaša red, a hkrati duši ustvarjalnost.

Kljub temu ima sodobna družba številne prednosti: manj nasilja, daljšo življenjsko dobo, višji življenjski standard in večjo dostopnost izobraževanja. In čeprav se zdi, da je svet v moralni krizi, raziskave jasno kažejo: večina ljudi je danes enako prijaznih, poštenih in sočutnih kot nekoč – le redkeje to opazimo.