Na današnji slovesni prireditvi v Pretorski palači je župan Mestne občine Koper Aleš Bržan v imenu vseh štirih občin slovenske Istre podelil priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za leto 2024 pesniku in pisatelju Franju Frančiču. Občine slovenske Istre podeljujejo priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni prepoznavnosti v širšem prostoru.
KOCJANČIČEVO PRIZNANJE FRANJU FRANČIČU: Uvršča se med najbolj kritične avtorje svoje generacije (FOTO)
Koper
Frančič je postal že osemnajsti prejemnik nagrade, ki jo občine slovenske Istre podeljujejo od leta 1993. Soglasno ga je izbrala petčlanska komisija, ki so jo sestavljali Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Neva Zajc, Natalija Planinc in Edelman Jurinčič. Priznanje z nagrado je nagrajencu izročil župan Mestne občine Koper Aleš Bržan in se mu ob tem zahvalil za pomembno vlogo pri odkrivanju ter ohranjanju istrske identitete. Podelitve so se udeležili tudi predstavniki občin Izola, Piran in Ankaran, med njimi župan Občine Izola Milan Bogatič in podžupanja Občine Ankaran Barbara Švagelj.
Franjo Frančič se je rodil leta 1958 v Ljubljani, kjer je tudi začel svojo pisateljsko pot, a je večji del svojega obsežnega opusa ustvaril v Istri, kjer kot samostojni kulturni delavec živi od leta 1987. Dvajset let je živel v Piranu in skoraj toliko let živi v Padni. Je pesnik in pisatelj, avtor 86 knjig proze, poezije in dramatike, 16 knjig za otroke in 32 uprizorjenih radijskih iger, pet uprizorjenih dramskih besedil v poklicnih gledališčih, 49 njegovih knjig pa je prevedenih v deset tujih jezikov. Na literarnih natečajih, predvsem v tujini, je prejel 70 priznanj in nagrad. Leta 2017 je dobil Tartinijevo priznanje, ki ga Občina Piran podeljuje za umetniške dosežke.
Frančič se uvršča med najbolj kritične avtorje svoje generacije. Njegova dela so osebno izpovedna. V njih brez dlake na jeziku obravnava socialne teme, ki velikokrat ostanejo zamolčane, in predstavi predvsem obrobne ljudi, ki jim je usoda obrnila hrbet. Romaneskne prvine prepleta z avtobiografskimi elementi, veristični slog pa z liričnim, v njegovi naraciji se prepleta realno življenje s sanjskim in hrepenenjskim, so sporočili s koprske občine.