V zadnjih dneh se je na območju Ankaranske bonifike znova razplamtela razprava o stanju Ankaranskega obrobnega kanala (AOK) in vplivu del, povezanih z razvojem pristaniške infrastrukture. Potem ko smo že poročali o zaskrbljenosti lokalnih prebivalcev in kmetov zaradi visokega vodostaja ter vdora vode na kmetijska zemljišča, se je na navedbe odzvala tudi Luka Koper.
LUKA KOPER: "Posegi na Ankaranski bonifiki so poplavno ogroženost zmanjšali"
Ankaran
V javnosti so se znova pojavile trditve, da voda iz AOK še vedno zaliva rodovitna zemljišča prve kategorije, medtem ko naj ukrepov za preprečitev vdora morske vode ne bi bilo. Kot je poročal TV Koper je Občina Ankaran že julija lani investitorja pozvala k zaustavitvi del, dopolnitvi projektne dokumentacije in postavitvi zapornice na območju mostu na Železniški cesti, dodatno pa tudi na meji državnega prostorskega načrta (DPN). Po navedbah občine zapornica še ni postavljena.
V Luki Koper očitke zavračajo in poudarjajo, da so se zavezali k izvedbi dogovorjenih ukrepov. "Monitoring slanosti vode je že vzpostavljen, monitoring zasoljevanja zemljišč pa se bo začel izvajati aprila. Program je pripravljen, za izvajalca je bila izbrana Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani," pojasnjujejo. Dodajajo, da so v teku tudi aktivnosti za postavitev začasne zapornice ob robu DPN. Po njihovih navedbah so bile preverjene tehnične rešitve, pripravljena projektna naloga in naročene geološke raziskave tal, trenutno pa poteka pridobivanje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije.
Ob tem poudarjajo, da lahko skladno z veljavnimi soglasji in gradbenim dovoljenjem zapornico postavijo le ob meji DPN. "Vsaka druga rešitev, med njimi tudi zapornica pri Železniški cesti, presega pristojnosti Luke Koper in sodi v domeno drugih pristojnih organov," navajajo. Dodajajo, da od poletja vodijo reden dialog s predstavniki kmetov in nosilci urejanja prostora.
Luka Koper se je odzvala tudi na navedbe, da je Ankaranska bonifika eno redkih območij z zemljišči prve kategorije, namenjenimi intenzivni pridelavi zelenjave. Kot poudarjajo, pomena kmetijstva in lokalne samooskrbe ne podcenjujejo, vendar opozarjajo, da je del območja že opredeljen za druge rabe. Severni del ob AOK je po občinskem prostorskem načrtu namenjen športno-rekreativnim dejavnostim, južni del pa skladno z DPN iz leta 2011 sodi v koncesijsko območje za razvoj mednarodnega tovornega pristanišča. DPN med drugim predvideva tudi pas nadomestnih habitatov severno od kanala, ki naj bi deloval kot naravni blažilec vplivov, vključno z morebitnim zasoljevanjem.
Zavračajo tudi očitke, da naj bi poglobitev kanala in gradnja kaset poslabšali poplavno varnost območja ter onemogočili tradicionalno namakanje. "Namen prve faze ureditve AOK je povečanje pretočnosti in izboljšanje poplavne varnosti širšega območja. Kanal je danes globlji, širši in bolj pretočen, zato lahko ob visokih vodah odvaja več vode kot prej," poudarjajo. Vsa dela naj bi bila izvedena skladno s potrjeno projektno dokumentacijo, presojo vplivov na okolje, okoljevarstvenim soglasjem in pravnomočnim gradbenim dovoljenjem.
Ob zadnjih poplavah, ko je voda prebila nasip in zalila hišo na Železniški cesti, v Luki Koper opozarjajo tudi na nadpovprečne količine padavin. Po njihovem mnenju posegi razmer niso poslabšali, temveč so poplavno ogroženost zmanjšali, dela pa zaradi vremenskih razmer še niso v celoti zaključena. Napovedujejo dodatne ukrepe ob prizadeti stanovanjski hiši, ki naj bi še izboljšali protipoplavno zaščito.


Pa še počistili so kanele, da se lepo vidi kakšno neumnost so naredili.
Obujte škornje pa pojdite pogledat.