Dokument, ki obsega več kot 150 strani, predstavlja skupno razvojno vizijo vseh štirih istrskih občin do leta 2030. Pripravljavci poudarjajo, da slovenska Istra ne želi več tekmovati predvsem v številu turistov, temveč v kakovosti ponudbe, avtentičnih doživetjih in izboljšanju kakovosti življenja domačinov.

Slovenska Istra med najmočnejšimi turističnimi regijami v državi

Strategija ugotavlja, da je slovenska Istra že danes ena najpomembnejših turističnih regij v Sloveniji. Leta 2024 je ustvarila več kot 3,15 milijona prenočitev oziroma približno petino vseh prenočitev v državi.

Največji delež turističnega obiska še vedno ustvari občina Piran, predvsem zaradi Portoroža in Pirana kot osrednjih turističnih središč regije, medtem ko je največjo rast turističnega obiska v zadnjem desetletju beležil Koper.

Pripravljavci poudarjajo, da ima slovenska Istra zaradi lege, mediteranskega okolja, kulture in gastronomije velik potencial, vendar bo za nadaljnji razvoj potrebovala bolj usklajen in dolgoročen pristop.

Med največjimi težavami promet, sezonskost in apartmaizacija

V gradivu za občinski svet so kot ključni izzivi navedeni prometna preobremenjenost v poletni sezoni, izrazita sezonskost turizma, pomanjkanje kadrov, nezadostna vlaganja v turistično infrastrukturo ter vse večji delež apartmajskih nastanitev.

Strategija opozarja tudi na vse močnejšo konkurenco hrvaške Istre in drugih sredozemskih destinacij, ki v zadnjih letih intenzivno vlagajo v razvoj kakovostne turistične ponudbe.

Avtorji dokumenta opozarjajo še, da trenutni razvojni model povzroča vse večje pritiske na prostor in kakovost življenja domačinov. Po njihovem mnenju turizem ne sme povečevati konfliktov v prostoru, ampak mora pozitivno vplivati na lokalno skupnost.

Manj množičnega in več kakovostnega turizma

Pomemben del strategije predstavlja sprememba razvojnega modela turizma. Pripravljavci poudarjajo, da slovenska Istra ne želi več staviti predvsem na množični poletni turizem, ampak na višjo kakovost ponudbe, večjo dodano vrednost in celoletni razvoj.

V ospredju naj bi bili gastronomija, wellness, zdravje, outdoor in športni turizem, kulturna doživetja ter avtentična istrska identiteta. Poseben poudarek namenjajo tudi razvoju tako imenovanega 'well-being' turizma, ki povezuje zdravje, naravo, aktivnosti na prostem in lokalno kulinariko.

Cilj strategije je podaljšanje turistične sezone, večja povprečna potrošnja gostov ter zmanjšanje odvisnosti od poletnih mesecev.

Več sodelovanja med občinami Piran, Koper, Izola in Ankaran

Ena ključnih ugotovitev dokumenta je, da so občine pri upravljanju turizma še vedno preveč razdrobljene. Strategija zato predvideva tesnejše sodelovanje vseh štirih istrskih občin ter okrepitev skupnega upravljanja destinacije slovenska Istra.

Pripravljavci ocenjujejo, da lahko regija le s skupnim nastopom učinkoviteje konkurira drugim turističnim območjem severnega Jadrana ter hitreje razvija skupne projekte in promocijo.

Velik poudarek trajnostni mobilnosti

Strategija veliko pozornosti namenja prometu in mobilnosti. Dokument opozarja, da javni prevoz med obalnimi mesti še vedno ni dovolj učinkovit, poletni prometni pritiski pa močno vplivajo tako na obiskovalce kot na domačine.

Med predlaganimi ukrepi so izboljšanje javnega prevoza med občinami, razvoj morskih povezav med obalnimi mesti, širitev kolesarskih in pohodniških poti ter uporaba digitalnih sistemov za spremljanje turističnih tokov.

Pripravljavci posebej opozarjajo, da bo brez bolj trajnostnih oblik mobilnosti težko dolgoročno zmanjšati prometne obremenitve v najbolj obiskanih delih slovenske Istre.

Več vlaganj v infrastrukturo in kadre

Strategija izpostavlja tudi potrebo po več vlaganjih v kakovostne nastanitve, javno turistično infrastrukturo, digitalizacijo in razvoj kadrov.

Avtorji opozarjajo, da slovenska Istra na nekaterih področjih zaostaja za primerljivimi turističnimi regijami v Sloveniji in tujini, predvsem zaradi premajhnih investicij in prevelike odvisnosti od poletne sezone.

Posebej izpostavljajo tudi problem pomanjkanja kadrov v turizmu ter potrebo po ustvarjanju kakovostnejših delovnih pogojev in celoletnih zaposlitev.

Strategija kot temelj razvoja do leta 2030

Pripravljavci poudarjajo, da želi strategija ustvariti bolj uravnotežen model razvoja, ki bo hkrati zagotavljal gospodarske učinke turizma, ohranjal istrsko identiteto ter izboljševal kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.

Strategijo razvoja turizma slovenske Istre 2030 bodo poleg piranskih občinskih svetnikov na svojih sejah obravnavali in potrjevali tudi občinski sveti Mestne občine Koper ter občin Izola in Ankaran. Ker gre za skupni razvojni dokument vseh štirih istrskih občin, bo za njegovo uradno potrditev potrebno soglasje vseh sodelujočih občinskih svetov.