Turistični vodič Andrej Bandelj: "Na prvem mestu so zdaj dejanska doživetja."

"Na prvem mestu so zdaj dejanska doživetja, kot so sprehodi, kolesarjenje, … in ne več toliko samo spoznavanje destinacije v smislu pridobivanja znanj o njeni geografiji, zgodovini. Vodniško delo je zato postalo precej širše od samega posredovanja znanj," pravi Andrej Bandelj, ki se s turističnim vodenjem ukvarja od leta 2005, ko je pridobil nacionalno vodniško licenco.

Domači turisti se po svojih željah zagotovo razlikujejo od tujih turistov, "tujci se vseeno želijo bolj poglobiti v večplastno zgodbo Krasa. Domači gostje prihajajo s prepričanjem, da Kras že dobro poznajo in si ga morda želijo zgolj videti na drugačen način od predhodnih obiskov". Sploh komenski Kras, od koder prihaja tudi sam, je obmejno območje, kar se močno pozna tudi pri turizmu. Gostje se pogosto nastanijo v Trstu, Sesljanu, Devinu ali v kateri od kraških vasi, in nato pri ogledih znamenitosti in obiskih prehajajo mejo. Katere kraje želijo najpogosteje obiskati? Je kakšna znamenitost Krasa, ki jih še posebej preseneti?

"Še vedno mislim, da so na prvem mestu kraške klasike, sploh Štanjel in Škocjanske jame. Zagotovo jih pa, glede na odzive, ki sem jih deležen, preseneti tudi sama kraška pokrajina v različnih letnih časih. Tu prednjačijo sprehodi po starih poljskih poteh, gmajne, pokrajina s sledmi soške fronte," opisuje dolgoletne izkušnje pri delu z gosti.

Na vprašanje, ali imajo predvsem tuji turisti vnaprej začrtane plane, kaj želijo obiskati, ali iščejo informacije na spletu ali v TIC centrih, ali morda že pred prihodom na destinacijo vzpostavijo kontakte in preverijo možnosti ter ponudbo, Bandelj odgovarja: "Mislim, da tujci prihajajo bolj sproščeni, si vzamejo več časa in želijo spoznavati deželo vsak dan sproti. Zagotovo do informacij pridejo v TIC-ih in prek spleta. Poslužujejo pa se tudi razmeroma bogate tiskane literature, ki jo prinesejo s seboj. Sploh nemško govoreči gostje imajo v izvornih deželah na voljo kar bogato vodniško literaturo o Krasu. To morda zveni presenetljivo, a kratek sprehod po kakšni knjigarni v Celovcu, na Dunaju ali v Münchnu, vam bo to potrdil."

V začetku junija letos je Štanjel obiskala ekipa avstrijske televizije ORF, ki je posnela prispevek o novem Muzeju slovenskega jezika in knjige ter prenovljenem gradu. Foto: Občina Komen

Na vprašanje, katere kraške vasi nosijo v sebi največ pristnega utripa, odgovarja: "To ni enostaven odgovor, ker se v marsikateri kraški vasi ljudje zelo trudijo s svojim gostoljubjem. Z naštevanjem bi zagotovo koga izpustil. Zagotovo pa gostje najraje doživijo gostoljuben pozdrav, kakšen pristen pogovor, kozarček v domači kleti, usmeritev na sprehod okrog vasi."

Nastanitev je zelo pomembna

Kot pravi Bandelj, ima nastanitev pri obisku destinacije zelo pomembno vlogo, "sploh danes, ko vsi tako radi hitro objavimo na družabnih omrežjih kako zjutraj vstanemo, odpremo okno in pogledamo z balkona na okolico. Pomemben je tako interier, kot okolica namestitve, pogostitev. Skratka, čudovit moderen apartma ne bo ostal v najlepšem spominu, če ima sosed pod njim razmetan borjač. Mislim, da so sicer bolj kot hoteli, priljubljene obnovljene kraške domačije z udobno notranjostjo".

Kolesarjenje je pomemben del kraške turistične ponudbe.

Trenutna ponudba nastanitev še ne dosega želja in potreb gostov v celoti, "smo pa na zelo dobri poti, da bo del tistih iz Devina in Sesljana prišel tudi na to stran Žekenca (op. uredništva: pokrajina, ki obsega približno 500 kvadratnih kilometrov, je razdeljena med Slovenijo in Italijo, tako da slednji pripada dobra petina celotne planote. Površje predstavlja značilni kraški ravnik, vzdolž katerega potekajo trije hrbti. Prvi se dviga tik nad Tržaškim zalivom oz. kraškim robom. Po osrednjem, ki se imenuje Žekenc, teče državna meja, severni hriboviti rob pa Kras ločuje od Vipavske doline)".

Iščejo turisti hitro hrano ali visoko kuhinjo?

"Rekel bi, da iščejo prav vse od naštetega – nekaj preprostega in spotoma, hitro hrano, visoko kuhinjo, domače in lokalno. Sploh tujci, ki zares uživajo v tem, da dan začnejo z domačim kraškim zajtrkom, ki vključuje mesnine, sire, medove, sadje kraških pridelovalcev. Opoldne se ustavijo na osmici, večer pa preživijo v tradicionalni vaški gostilni, … kak dan pa zavijejo še k tistim najboljšim, ki posegajo po Michelinovih krožnikih," razkriva o navadah današnjih gostov Bandelj.

Skupina tujih gostov na kraškem borjaču na Kregolišču.

Po eni strani si ljudje danes želijo več izvedeti o načinu življenja domačinov, želijo si pristnega stika z njimi in njihovo tradicijo. "Kakor kdo. Rekel bi, da po eni strani da, po drugi strani pa smo prešli v družbo individualizma, kjer je marsikomu udobneje prek mobilnega telefona izvedeti, kako so Kraševke nekoč nosile prodajati pridelke v Trst, kot pa se o tem pogovarjati z domačinom na kržadi (op. vaški trg). Res pa je včasih težava tudi v jeziku."

Za obisk Krasa so primerni vsi letni časi, "razen zime. Ko bomo nekoč dobili nazaj tiste stare zime z burjo in zameti snega, bo čaroben še ta letni čas", pravi v šali Bandelj. Kras je priljubljen med pohodniki, kulinaričnimi gosti, kolesarji. Se pa še posebej tuji turisti pogosto nastanijo nekje drugje in pridejo na zgolj enodnevni obisk Krasa.

"V večini primerov se navedeni interesi seveda prepletajo v posameznem gostu. V teh krajih imamo še posebej veliko srečo in tisti pregovor, da 'imamo nekaj za vsakega' zares drži. Zato bi Kraševkam in Kraševcem položil na dušo, da nehamo gledati na nekega obiskovalca samo v luči trenutka, ko ga zagledamo. Tisti kolesar, ki nam sredi dneva ukrade pol minute, ko za njim vozimo po cesti, je morda oziroma verjetno največji ljubitelj zgodb, kulinarike, vina," dodaja.

Ni strahu pred masovnim turizmom

Ne samo po drugod po svetu, tudi pri nas so že morale lokalne oblasti zaradi prevelikega števila turistov in preobremenitev okolja uvesti določene omejitve, kot se je to zgodilo pri izviru Soče in Tolminskih Koritih, na primer. Več o tem si lahko preberete tukaj. "Masovnega turizma na Krasu ne bo nikoli, ker smo enostavno destinacija, ki privablja tiste, ki se želijo bolj potruditi za doživetje. To pa izključuje mase. Če mislimo, da je Štanjel preoblegan, pojdimo pogledat že primerljive kraje v hrvaški Istri. V Motovunu, Grožnjanu in podobnih mestecih bomo hitro videli, da smo še daleč od preobleganosti," je prepričan sogovornik.

Kaj bi Kras potreboval za nadaljni razvoj turizma?

"Tu bom odgovoril malo drugače. Večina ljudi, ki na različne načine delamo v turizmu, imamo svoje izkušnje in znanja na ravni, ki že danes omogoča obiskovalcem zelo kakovostna doživetja. Mislim, da je ključ do nadaljnjega razvoja predvsem v zavesti celotne skupnosti, da turizem ni grožnja in ne doprinaša le tistim, ki se z njim ukvarjajo, ampak celotni skupnosti, ki s svojo gostoljubnostjo pridobi na ugledu, priljubljenosti, vrednosti. Še primer bom podal: delam z butično nemško agencijo, ki na Kras prihaja z majhnimi skupinicami obiskovalcev, ki so med svojim bivanjem tu skoraj nevidni, saj se sprehajajo po poljskih poteh, obiskujejo manjše vasice. Med njimi so vselej ljudje, ki znajo to izjemno ceniti in svojo izkušnjo delijo naprej, tudi v medijih. Tako je pred par leti v enem največjih nemških časopisov izšel celostranski izjemen zapis o Krasu; napisan z dušo nekoga, ki je Kras na tak pristen način doživel. Lahko si samo predstavljamo doseg med bralci in ugled, ki smo ga s tem pridobili," zaključuje Bandelj.