Peter Milinović

Ali tudi letos govorimo o rekordnih količinah?

Milinović potrjuje, da je tudi letos pritisk na dostavne verige izjemen, a da so se na Pošti Slovenije nanj dobro pripravili. "Drži. V tem obdobju smo zabeležili rekordne količine paketov, ki smo jih z odlično organizacijo dela, strokovnostjo in zagnanostjo vseh zaposlenih v čim krajšem času dostavili strankam," poudarja. Dodaja, da so trud zaposlenih prepoznali tako kupci kot prodajalci, saj prejemajo veliko pozitivnih odzivov, predvsem na račun kakovosti dostave. Na letni ravni Pošta Slovenije beleži kar 16-odstotno rast količin paketov.

Ob tem se odpira širše vprašanje prihodnosti poštnih storitev. Pisma so vse manj del vsakdanjika, paketi pa vse bolj prevladujejo. Nedavno je veliko pozornosti vzbudila novica, da danska pošta ne bo več dostavljala pisem in da odstranjuje poštne nabiralnike. Trend upadanja pisemskih pošiljk se zdi nepovraten.

Kako te spremembe dojemajo na Pošti Slovenije?

Milinović pojasnjuje, da je danski primer rezultat dolgoročnega trenda in tesnega sodelovanja med državo in poštnim operaterjem. "Danska pošta in država sta se skupaj usmerili v ta projekt in le tako je kaj takega sploh mogoče," pravi. Po njegovih besedah je družba vse bolj digitalno naravnana, kar se jasno odraža tudi v poštnih tokovih. "Od leta 2011 se je obseg pisemskih pošiljk v Sloveniji zmanjšal za 65 odstotkov, trend pa se nadaljuje s približno 15-odstotnim letnim upadom."

Ob tem poudarja, da je le vprašanje časa, kdaj bodo paketi tudi pri nas presegli pisma. "V naslednjih nekaj letih bo dnevna količina paketov presegla dnevno količino pisem. Gre samo za vprašanje časa – ali bo to čez tri, pet ali več let. Temu se ni mogoče izogniti." Opozarja pa, da kljub rasti paketov skupno število opravljenih storitev na pošti pada.

To pomeni, da se tudi poklic poštarja spreminja, kajne?

"Vsekakor," odgovarja Milinović. Pojasnjuje, da so v preteklosti pakete dodajali pismom, danes pa se razmerje obrača. "Prihajamo do točke, ko bomo pisma dodajali vsemu ostalemu, predvsem paketom, saj se njihovo število povečuje zelo hitro."

Zato Pošta Slovenije intenzivno prilagaja infrastrukturo. Vozni park nadgrajujejo z električnimi trikolesniki in štirikolesniki ter lahkimi dostavnimi vozili z večjim transportnim prostorom. Hkrati se zmanjšuje delež ročnega dela, saj z vlaganji v sodobne usmerjevalne naprave v logističnih centrih pošiljke razvrščajo bistveno natančneje.

Milinović izpostavi, da nove naprave omogočajo celo sekvenčno razvrščanje pisemskih pošiljk po obhodnem redu pismonoše. Poleg tega pripravljajo investicijo v nov paketni usmerjevalnik v Poštnem logističnem centru Maribor. Ena ključnih strateških tem pa je tudi študija izvedljivosti novega logističnega centra.

Kako so še prilagodili poslovanje tem trendom?

Milinović poudarja, da se podobnim izzivom prilagajajo skoraj vsi evropski poštni operaterji – od Skandinavije do Nemčije, Švice, Nizozemske, Portugalske in Avstrije. Skupna značilnost je vlaganje v digitalizacijo, avtomatizacijo ter širjenje mreže paketomatov in prevzemno-oddajnih točk.

Pošta Slovenije ima danes največjo lastno in alternativno mrežo stičnih točk v svoji zgodovini, z več kot 1.600 lokacijami po vsej državi. Stranke lahko same izberejo prednostni ali neprednostni prenos, s tem pa tudi način dostave. Kot poudarja Milinović, je takšna prilagodljivost v tujini že dolgo standard.

Ali poštarji dostavljajo pošiljke vsak dan?

Milinović je jasen: poštar pride vsak dan, na vsak naslov, kadar gre za prednostni prenos. V to kategorijo sodijo sodno-upravna pisma, prednostna pisma, paketi, vrednostne pošiljke, hitra pošta, osebni dokumenti, pokojninske nakaznice, časopisi in mednarodne pošiljke. Pisemske pošiljke se dostavljajo od ponedeljka do petka, in to v zakonsko predpisanih rokih.

"Po kakovosti prenosa in dostave smo v samem vrhu evropskih poštnih operaterjev," poudarja. Ob tem dodaja, da se Pošta Slovenije zaveda svoje posebne vloge nacionalnega poštnega operaterja.

Pomemben del te vloge je tudi razvejana mreža poštnih poslovalnic, zlasti na podeželju. Milinović pojasnjuje, da si Pošta Slovenije od sprejetja nove strategije leta 2023 prizadeva, da bi poslovalnice postopno postale kontaktne točke države. Poleg poštnih in bančnih storitev bi tam prebivalci lahko uredili tudi določene upravne zadeve.

"Poštnih poslovalnic ne zapiramo," poudarja, "a ob upadanju klasičnih pisemskih storitev jim bo treba dodati nove vsebine." Kot primer navaja tujino, zlasti Italijo, kjer lahko državljani na pošti uredijo osebne dokumente in druge storitve javne uprave.

Po njegovih besedah gre za smer, ki jo ubira vse več evropskih držav, saj so poštne mreže že zdaj večinoma sofinancirane iz državnih proračunov in predstavljajo naravno točko stika z državljani. Ob tem opozori, da Pošta Slovenije doslej ni prejela nobene subvencije za izvajanje univerzalne poštne storitve, kar bi se po njegovem mnenju moralo spremeniti.

Zaključi z mislijo, da so pošte pomemben del tudi pri digitalizaciji poslovanja, predlogi za širše sodelovanje pa so bili na državni ravni dobro sprejeti. "Zato lahko pričakujemo razvoj sodelovanja v začrtani smeri," še dodaja.