Slovenski evroposlanci imajo različna mnenja o predlogu premierja Marjana Šarca, da bi bil evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič. Irena Joveva iz Šarčeve LMŠ predlog podpira, Romani Tomc (EPP/SDS) se zdi nesprejemljivo, da se premier odloča samovoljno, Milan Brglez (S&D/SD) pa meni, da bi kandidat moral imeti demokratično legitimnost.
"NESPREJEMLJIVO, DA SE JE ŠAREC ODLOČIL SAMOVOLJNO": Slovenski evroposlanci neenotni glede predlaganega komisarja
Slovenija
Janez Lenarčič
"Oba s kolegom Klemnom Grošljem podpirava in pozdravljava premierjev predlog izbire komisarskega kandidata," je slovenskim novinarjem v Strasbourgu dejala Irena Joveva (RE/LMŠ). Dodala je, da gre za nestrankarskega kandidata in zelo diplomatsko izkušenega človeka, ki pozna delovanje oziroma ustroj EU. Na vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da bi se Slovenija odzvala pozivu novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predlagala še enega kandidata, je Joveva odgovorila, da Slovenija ni edina država, ki je predlagala enega kandidata.
"Nesprejemljivo je, da se Marjan Šarec pri oblikovanju predloga za komisarja odloča povsem samovoljno," je v odzivu poudarila Romana Tomc. Kot je dodala, bi v duhu njegovih izjav o sodelovanju in slovenskem interesu pričakovala, da se bo o tem posvetoval z zmagovalci evropskih volitev. Po njenih besedah je praksa, da države za komisarje imenujejo vsaj ministre oziroma predsednike vlad, s čimer imajo večje možnosti izbire pomembnejših resorjev. "Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo," je bila ostra Tomčeva.
Milan Brglez pa je poudaril, da premierjev predlog glede na odzive očitno ni usklajen s koalicijskimi partnerji in širše s politiko. To je po njegovem najverjetneje slabo tako za državo kot za kandidata, ker je zaradi šibkosti Evropske komisije to trenutek, ko bi na tem mestu potrebovali čim močnejšo osebo, po možnosti z demokratično legitimacijo.
"Torej morala bi biti poslana s soglasjem slovenske politike, v nasprotnem primeru se lahko ponovi scenarij iz leta 2014," je pojasnil. Zahteva SD po kandidatu z demokratično legitiminostjo je po Brglezovem mnenju upravičena, saj bi to prispevalo k legitimnosti delovanja EU, po drugi strani pa bi omogočilo, da imamo močnega kandidata ali kandidatko in bi bilo zaželeno, da je glede tega slovenska politika ali vsaj koalicija usklajena.