Na vprašanje o morebitnih podobnostih z epidemijo covida-19 je Grilc poudarila, da gre za povsem drugačna virusa. "Covid povzroča koronavirus, tukaj pa gre za hantavirus iz družine Bunyaviridae. Tudi v Sloveniji poznamo podobne viruse, vendar povzročajo drugačno klinično sliko," je pojasnila.

V Sloveniji sta prisotna predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom oziroma tako imenovano mišjo mrzlico. Bolezen običajno poteka kot gripi podobna okužba, v hujših primerih pa lahko prizadene ledvice. Andskega virusa, ki so ga zaznali pri obolelih na križarki, v Sloveniji ni.

Pri obolelih na ladji so potrdili hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki ga povzročajo določene vrste hantavirusov, med njimi andski virus (ANDV). Bolezen se začne z vročino, mrzlico, glavobolom in slabim počutjem, pozneje pa lahko napreduje v hudo prizadetost pljuč in srca. Pri bolnikih se lahko razvije nabiranje tekočine v pljučih, dihalna stiska, srčno popuščanje in kardiogeni šok. Smrtnost pri tej obliki bolezni je visoka in lahko dosega med 30 in 60 odstotkov.

Hantavirusi se praviloma prenašajo z glodavcev na ljudi, predvsem z vdihavanjem aerosolov iz okuženega urina, iztrebkov ali sline. Glodavci sami običajno ne zbolijo. Prenos med ljudmi je izjemno redek in je bil doslej potrjen le pri andskem virusu v Južni Ameriki, predvsem v Argentini in Čilu. Epidemiološke raziskave kažejo, da je za prenos potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, najpogosteje znotraj gospodinjstev. "Ni dokazov, da bi se virus prenašal po zraku na večje razdalje ali da bi prihajalo do trajnega širjenja v skupnosti ali zdravstvenih ustanovah," poudarjajo na NIJZ.

Po podatkih NIJZ so v letih 2025 in 2026 v Sloveniji zabeležili po šest primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom. V tako imenovanih 'mišjih letih', ko se populacija glodavcev močno poveča, je lahko okužb bistveno več. Okužbe se pri nas najpogosteje pojavijo pri delu na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti in lope, ali pri delu na kmetijah in zadrževanju v naravi.

NIJZ svetuje predvsem skrb za osebno higieno in higieno prostorov ter zatiranje glodavcev. Pri čiščenju dlje časa zaprtih prostorov je priporočljivo dobro prezračevanje in uporaba mokrih načinov čiščenja, saj se tako zmanjša dvigovanje prahu. Priporočljivo je tudi temeljito umivanje rok po delu z zemljo ali prahom, ob večjem prašenju pa strokovnjaki svetujejo uporabo zaščitne maske.