NOVEGA ŠOLSKEGA LETA SO SE RAZVESELILE TUDI UŠI: Pojavile so se na OŠ Prade in podružnici Sv. Anton

Koper

Na spletni strani Osnovne šole (OŠ) Prade so pred dnevi objavili obvestilo, da je na tej šoli in podružnici Sv. Anton prišlo do pojava uši, zaradi česar so starše pozvali k odgovornosti, da temeljito pregledajo glave svojih otrok in da v kolikor ugotovijo, da so se pri otroku pojavile uši ali gnide, da ga zadržijo doma in pričnejo s predpisanim postopkom odpravljanja te nadloge. "V šolo se otrok lahko vrne, ko ste 100-odstotno prepričani, da so uši in gnide povsem odpravljene," so še zapisali v obvestilu.

Ob besedi ušivost pogosto pomislimo na težavo preteklih generacij, vendar je problematika danes še kako aktualna. Če je bila včasih ušivost spremljevalka revščine in slabih higienskih navad, se danes pojavlja brez pravila in ne izbira, tudi v državah z najvišjim standardom. S problemom se najpogosteje srečujemo v večjih skupinah ljudi, kot so vrtci, šole in drugi zavodi.

Poznano je, da se ušivost med otroki običajno poveča takoj po začetku šolskega leta ter po vrnitvi z različnih obšolskih dejavnosti, ko so otroci v tesnejših stikih.

V Navodilih za ravnanje ob pojavu naglavnih uši, ki so objavljena na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je navedeno, da smo za ušivost dovzetni vsi ne glede na starost, spol, raso in socialno-ekonomskih status, pogosteje pa se ušivost pojavlja pri šolarjih, predvsem zaradi tesnejših medsebojnih stikov, ki ušem omogočajo prehajanje z glave na glavo.

“Znak, da imamo uši, je lahko nenaden pojav močnega srbenja in rdečine po lasišču. Uši se namreč prehranjujejo s človeško krvjo, pri čemer nastanejo drobne ranice, ki so lahko potencialni vir nadaljnje okužbe. Uši ne prenašajo bolezni, vendar s svojimi izločki povzročajo neprijetno srbenje," so pojasnili znake, ki kažejo na to, da imamo uši.

Fotografija je simbolična.

Način prenosa uši

Naglavne uši so plazeče žuželke, ki ne poskakujejo, ne skačejo, ne letajo. Običajno se prenesejo z neposrednim dotikom glave z glavo, na kateri so uši, redkeje pa prek glavnikov, pokrival ali posteljnine.

Odrasle uši in ličinke se prehranjujejo s sesanjem krvi na človekovi glavi, brez hrane ne preživijo več kot dan ali dva. Prav tako sta za preživetje odraslih uši in jajčec pomembni zunanja temperatura, ki mora biti med 25 in 30 stopinj Celzija, in primerna vlaga. Zato imajo uši za preživetje zunaj lasišča malo možnosti, pa še to le za kratek čas.

“Zaradi tega predstavljajo glavniki, krtače, kape, klobuki, posteljnina in drugi predmeti pri širjenju uši zelo majhno tveganje in za njihovo očiščenje nikakor niso potrebna pršila z insekticidi. Glavnike in krtače operemo v vroči vodi (s temperaturo več kot 60ºC), prav tako oblačila, brisače, posteljnino, ki so bili v stiku z lasmi. Predmete, ki jih ne moremo oprati, vstavimo v plastično vrečko, ki jo tesno zatisnemo in pustimo za 10 do 14 dni na sobni temperaturi ali pa za 24 ur odložimo v zamrzovalnik. Sedežne garniture in tla očistimo s sesalcem. Otrokom odsvetujemo medsebojno menjavo kap, čelad, glavnikov ali krtač,“ svetujejo na NIJZ.

Ob pojavu naglavnih uši je potrebno redno pregledovati lasišče. Ob tem na NIJZ opozarjajo, da zadnje čase ugotavljajo več ušivosti. Zato je smiselno, da lasišče pregledamo vsaj enkrat tedensko, posebno pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali šolo. V primerih, da ugotovimo uši pri družinskem članu ali pa dobimo obvestilo, da so se pojavile uši v kolektivu, lasišče pregledamo vsak dan.

Fotografija je simbolična.

Prečesavanje in razsuševanje lasišča

Pri odkrivanju uši si pomagamo s prečesavanjem z gostim glavnikom. Vsekakor pa samo prečesavanje ni dovolj za učinkovito odstranjevanje uši. Prečesavanje moramo vedno kombinirati z uporabo sredstva za razuševanje. Ob tem na NIJZ opozarjajo, da preparate za razsuševanje vedno uporabljamo samo pri osebah, pri katerih najdemo uši ali žive gnide, nikoli pa ne v preventivne namene.

Preparat za razuševanje vedno nanesemo na suho lasišče in ga skrbno razporedimo po vsem lasišču ter pustimo, da deluje vsaj 10 minut. Nato lasišče izperemo z vodo in obrišemo z brisačo. Lasišče nato najprej prečešemo z navadnim glavnikom, nato pa še z glavnikom z gostimi zobmi (razmak med zobmi naj bo od 0,2 do 0,3 mm), da odstranimo mrtve uši in gnide. Postopek razuševanja obvezno ponovimo čez 7 do 10 dni, so zapisali o postopku razsuševanja lasišča.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija