Steklo je eden najstarejših in najbolj trajnostnih materialov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Je anorganski material, ki ga večinoma sestavljajo kremenčev pesek, soda in apnenec. Njegova največja prednost je, da ga je mogoče reciklirati vsakokrat, ne da bi izgubil kakovost. Proizvodnja novega stekla zahteva velike količine energije in surovin, a reciklaža močno zmanjša te potrebe.
OB SVETOVNEM DNEVU RECIKLIRANJA: Pri Marjetici izpostavljajo ločeno zbiranje stekla
Koper
Kljub temu še vedno preveč stekla konča v mešanih odpadkih ali na odlagališčih, kjer predstavlja okoljski problem. Pravilno ločevanje in reciklaža stekla sta ključna za zmanjšanje rabe naravnih virov, zmanjšanje onesnaževanja in varčevanje z energijo. Če steklo odvržemo med mešane komunalne odpadke, s tem izgubimo dragoceno surovino, ki bi jo lahko znova uporabili. Hkrati pa steklo, ki konča na odlagališčih, ostane v okolju več tisoč let, saj se zelo počasi razgrajuje.
Glavni razlogi za ločeno zbiranje stekla:
✔ Ohranjanje naravnih virov – uporaba recikliranega stekla zmanjša potrebo po pridobivanju novega kremenčevega peska.
✔ Prihranek energije – recikliranje stekla porabi do 30 odstotkov manj energije kot proizvodnja novega stekla.
✔ Zmanjšanje emisij CO₂ – manjša uporaba surovin in energije pomeni manj toplogrednih plinov.
✔ Manj odpadkov na odlagališčih – steklo se ne razgradi in povzroča dolgoročno okoljsko obremenitev.
Kaj sodi v zabojnik za steklo?
✔ Steklenice od pijač (vino, pivo, sokovi)
✔ Kozarci za vlaganje (brez pokrovčkov)
✔ Steklena embalaža za prehranske izdelke
Kaj ne sodi v zabojnik za steklo?
✖ Okensko steklo, avtomobilsko steklo (vsebuje dodatke, ki otežujejo reciklažo)
✖ Porcelan, keramika (se ne stopita pri isti temperaturi kot steklo)
✖ Žarnice in fluorescenčne cevi (vsebujejo nevarne snovi, npr. živo srebro)
✖ Ogledala (posebne prevleke otežujejo predelavo)
✖ Odlaganje celih steklenic s pokrovčki – kovinski pokrovčki otežujejo proces reciklaže
Najprej se stekleni odpadki zbirajo iz gospodinjstev, gostinskih lokalov in industrije ter se prevažajo v predelovalne centre. Steklo se sortira po barvah (prozorno, zeleno, rjavo), saj je barvno mešano steklo težje reciklirati. Odstranijo se nečistoče, kot so kovinski pokrovčki, plastični deli in nalepke. Čisto steklo se zdrobi v majhne delce (stekleni drobir), ki se nato talijo pri temperaturah okoli 1.500 °C. Stopljeno steklo se oblikuje v nove steklenice, kozarce in druge steklene izdelke. Proces se lahko vsakokrat ponovi.
Steklo je eden najbolj trajnostnih materialov, saj ga lahko recikliramo brez izgube kakovosti. Pravilno ločevanje stekla bistveno pripomore k zmanjšanju porabe surovin, manjši porabi energije in zmanjšanju odpadkov na odlagališčih. Z bolj ozaveščenim ravnanjem lahko vsak od nas prispeva k bolj trajnostnemu ravnanju z viri in bolj čistemu okolju. Več o svetovnem dnevu recikliranja si lahko preberete tukaj.