SISMI se je v devetdesetih imenovala italijanska vojaška obveščevalna služba, danes se imenuje AISE, in eden od bosanskih agentov naj bi jih takrat obvestil, kaj se dogaja v obleganem Sarajevu. Izleti 'vikend ostrostrelcev' iz Italije naj bi se nato prenehali, pripoveduje slovenski dokumentarec Sarajevo Safari, ki ga je posnel režiser Miran Zupančič in je bil leta 2022 osnova, da je italijanski novinar Ezio Gavazzeni nadaljeval raziskovalno delo, ki je privedlo do sprožitve preiskave na milanskem tožilstvu.

Lovci na človeške glave naj bi bili bogati tujci, ki so plačali visoke vsote, da so preko Trsta in Beograda prišli na strelske točke v hribih okoli obleganega Sarajeva. Cena za takšen izlet naj bi bila med 70.000 in 100.000 evrov v devetdesetih letih. Lokalni obveščevalci naj bi SISMI obvestili, da so na območju prisotni bogati tujci, nekateri z italijanskimi potnimi listi. Zaznali naj bi jih konec leta 1993, SISMI pa so obvestili v začetku leta 1994.

Gavazzeni: težko je verjeti, da obveščevalne službe niso vedele

SISMI naj bi v dveh ali treh mesecih potrdil, da so res odkrili, da so tuji ostrostrelci potovali iz Trsta. "Prekinili smo safari in ne bo več potekal," naj bi SISMI zagotovil bosanskim kolegom. Da so potem res izginili, je poročal tudi Gavazzenijev vir. Obstaja pa možnost, da je bila korespondenca med Rimom in Sarajevom izbrisana. V sarajevskem vojaškem arhivu naj bi bili dokumenti označeni kot 'strogo zaupno' in je dostop do njih onemogočen. Gavazzeni je milansko tožilstvo zaprosil, naj preverijo, ali omenjene komunikacije obstajajo. Navsezadnje gre za občutljive podatke, saj so morda v njih navedena nekatera imena ostrostrelcev z italijanskimi potnimi listi.

Vprašanje je tudi, ali dokumenti razkrivajo dokaze o morebitni organizaciji, morda potovalni agenciji za lovce v vzhodni Evropi, specializirani za prevoz tujih ostrostrelcec v Sarajevo, na vojno območje, ki ga je bilo brez lokalnih povezav in veliko denarja nemogoče doseči. "Težko je verjeti, da te vrste trgovine z ljudmi niso zabeležile naše obveščevalne službe," pravi Gavazzeni.

Tožilstvo bo poskušalo identificirati vpletene

Včeraj smo že poročali, da naj bi bil vpleten tudi prebivalec Trsta, ki je opisan kot "bogat, vpliven v skupnosti, lovec in psihopat". Milansko tožilstvo vodi preiskavo zgolj zoper italijanske državljane, ki naj bi plačevali pripadnikom vojske bosanskih Srbov, da so lahko potovali v Sarajevo in ubijali civiliste, kot da je šlo za videoigro ali safari. Vojsko bosanskih Srbov je takrat vodil Radovan Karadžić, ki je bil leta 2016 obsojen zaradi genocida in drugih zločinov proti človečnosti. Sarajevo je mesto v kotlini, obdani z gorami, kar je omogočalo obleganje in napade nanj.

Milanski tožilci, ki jih vodi Alessandro Gobbi, so sprožili preiskavo, s katero bodo poskušali identificirati vpletene Italijane, ki jih sumijo storitve kaznivega dejanja naklepnega umora, storjenega na posebej krut način in iz nizkotnih nagibov.

Kot je povedal Gavazzeni, so trditve iz dokumentarnega filma srbski vojni veterani ostro zanikali. Sam pa si je začel dopisovati z Zupančičem in razširil preiskavo, dokler ni zbral dovolj gradiva za tožilstvo. Gavazzeni trdi, da je bilo vpletenih "mnogo, mnogo, mnogo Italijanov" in tudi "bili so Nemci, Francozi, Angleži … ljudje iz vseh zahodnih držav, ki so plačevali velike vsote denarja, da bi jih odpeljali tja in bi lahko streljali na civiliste".

"To so počeli bogati ljudje zaradi zabave"

"Ni šlo za politične ali verske motive. To so bili bogati ljudje, ki so šli tja zaradi zabave in osebnega zadovoljstva. Govorimo o ljudeh, ki obožujejo orožje, ki hodijo na strelišča ali na safarije v Afriko," je povedal Gavazzeni za The Guardian. Srečevali so se, kot trdi, v Trstu in od tu potovali v Beograd, kjer so jih bosanski srbski vojaki pospremili v hribe nad Sarajevom. Kot je povedal Gavazzeni, je nekatere italijanske državljane, za katere naj bi obstajali dokazi o vpletenosti, identificiral in jih bodo tožilci v prihodnjih tednih verjetno zaslišali.

Najbolj znani žrtvi ostrostrelcev sta postala Admira Ismić in Boško Brkić, ki ju je leta 1993 ustrelil ostrostrelec, ko sta poskušala prečkati most. Njuni trupli sta več dni ležali na mostu, ker je bila to 'ničelna cona' med položaji bosanske in srbske vojske. Glavna cesta skozi Sarajevo je dobila vzdevek 'avenija ostrostrelcev', ker je bila nevarna, a se ji ni bilo mogoče izogniti, saj je vodila do sarajevskega letališča. Povsod so bili postavljeni opozorilni znaki za ostrostrelce, avtobusi in tramvaji pa so imeli razbita okna.

Odvetnik Nicola Brigida, ki je Gavazzeniju pomagal pripraviti primer, je prepričan, da so zbrani dokazi dobro utemeljeni in bi lahko vodili v resno preiskavo za identifikacijo storilcev.