V Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu so včeraj predstavili knjigo o čezoceanski ladji Rex, ki je bila nekoč ponos italijanske civilne mornarice in s tem fašističnega režima, med drugo svetovno vojno pa so jo med Koprom in Izolo uničila britanska letala. Razbitine so dolgo ležale v plitvem morju. To je prva knjiga o ladji v slovenščini.
OD BLIŠČA DO PROPADA: V Piranu predstavili prvo monografijo o čezoceanski ladji Rex v slovenščini
Piran
Po besedah direktorja muzeja in enega od soavtorjev knjige Franca Jurija je zgodba Rexa tudi parabola zgodovinskega obdobja: "Rex je bil žrtev vojne. Vojna je nastala zaradi takratnih vladajočih totalitarizmov. Kot simbol razkošja in tudi totalitarnega režima je Rex, sicer odlična ladja, doživel tak konec."
Sporočilo knjige Rex: Mit iz plitvine, podnaslovljene Od blišča do propada v obujeni spomin je neizbežno protivojno in v tem tudi njena aktualnost, je poudaril Jurij.
Pomorski muzej je leta 2008 Rexu namenil razstavo. Monografija, ki je bogato opremljena z dokumentarnim in fotografskim gradivom, nadgrajuje razstavo tudi v luči novih spoznanj in novih pridobitev muzeja, je pojasnil Juri.
Knjigo je uredila Nadja Terčon, soavtorja pa sta še Snježana Karinja in Bogdana Marinac. Strokovne prispevke s področij prava, zgodovine in arheologije so podpisali Mitja Lamut, Andrej Gaspari, Danijel Germek in Ljubomir Radić. Italijanski pogled so prispevali avtorji knjig o Rexu Maurizio Eliseo, Flavio Testi in Lorenzo Borrelli.
Kot je še dejal Juri, je Rex postal slaven dvakrat. Najprej leta 1933, ko je postavil hitrostni rekord v plovbi čez Atlantski ocean, nato pa še leta 1973, ko jo je italijanski režiser Federico Fellini upodobil v večkrat nagrajenem filmu Amarcord "kot metaforo pričakovanj provincialne Italije" v obdobju fašizma.
Potopitev ladje med Koprom in Izolo se je medtem vpisala v kolektivni spomin domačinov, saj so bile njene razbitine še dolgo let vidne v plitvem morju, kjer je leta 1944 nasedla, preden so jo napadla britanska letala.