Skupno se v Slovenski Istri po nekaterih ocenah pridela med 3000 in 4000 ton sadja in zelenjave letno. Večino se je po mnenju Jane Bolčič s koprske kmetijske svetovalne službe proda lokalnim potrošnikom.

Kmetijska zadruga Agraria danes združuje 45 aktivnih članov, ki pridelke redno vozijo v odkup. Člani zadruge obdelujejo 200 hektarov kmetijskih površin. Velika večina jih je po besedah Pirnatove vključenih v sheme kakovosti hrane, nekateri v integrirano, drugi v ekološko pridelavo ali so v prehodu vanjo.

Ker povpraševanje po lokalno pridelani hrani narašča, bodo zadružniki, kolikor jim bodo pogoji pač dopuščali, povečali svojo pridelavo. Težava ni le omejenost pridelovalnih površin, pesti jih tudi pomanjkanje vode. Kmetje zato ne dobijo vodnih dovoljenj, posledično tudi niso upravičeni do subvencij, pojasnjuje Pirnatova.

Agraria ima na Obali svoje trgovine v Kopru, Izoli in Luciji ter tržnico v Marezigah v zaledju Kopra. Presežke prodaja veletrgovcem, med katerimi Pirnatova izpostavlja zgledno sodelovanje z Mercatorjem.

Pridelovalci vrtnin v Slovenski Istri te dni sicer pospravljajo zadnje pridelke zimske zelenjave, kot je por, ohrovt in prezimna cvetača. V rastlinjake že sadijo paradižnik, papriko, kumare, in bučke, ki se bodo na mize potrošnikov znašli v maju, našteva Bolčičeva.

Kmalu, že konec marca in v aprilu, bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji špargljev. Na Obali gojijo predvsem zeleno podvrsto te aromatične in okusne vrtnine, špargljevih nasadov pa je po oceni Bolčičeve med dvema in tremi hektarji.

Šele v drugi polovici aprila in v maju bodo kmetje na prosto sadili tudi vrtnine za poznejšo poletno in jesensko zalogo. Med plodovkami bodo tudi letos verjetno prednjačile bučke, jedilne buče, melone in lubenice, še našteva Bolčičeva.

Zimski čas je bil za zemljo kar ugoden, menijo pridelovalci. Tudi vode je nekaj padlo, zato si obetajo boljšo letino od lanske, ki sta jo zaznamovala dolgotrajna suša in zimski mraz z burjo.