Kot je povedala Jadranka Vesel iz Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo, so v nastajanju tako energetske, delavske, stanovanjske, ekološke in proizvodne kot tudi medijske, socialne in kulturniške zadruge. V ekonomskem smislu so zadruge po njenih besedah tiste, ki ne nastajajo le v času krize, pač pa tudi v siceršnjih stiskah ljudi.

"Ob tem se zadružniki srečujemo z zelo podobnimi, a hkrati tudi zelo različnimi vprašanji, problem in dilemami. V okviru inštituta se soočamo z vse večjim zanimanjem za zadruge in njihovo delovanje," je dejala Veselova.

V okviru Foruma za socialno podjetništvo so lani vzpostavili neformalno zadružno mrežo Zadruge Slovenije, katere zadružni inkubator aktivno sodeluje pri vzpostavljanju različnih tipov novih zadrug, med drugim tudi delavski zadrugi, ki nastajata na pogorišču propadlih podjetij Novoles in MLM Armal. Med konkretnimi projekti so ta trenutek tudi Kooperativa Konjice, energetska Sončna zadruga, Stanovanjska kooperativa Tovarna, prav te dni pa so zadrugo ustanovili tudi novinarji Večera.

Za zadružništvo sta pomembna sodelovanje in izmenjava izkušenj

Sicer pa vsi, ki se takih načinov lotijo, po besedah Veselove ugotavljajo, da je nastajanje zadrug brez izmenjave izkušenj in poznavanja zadružništva, predvsem pa brez sodelovanja, kar je tudi sicer prvi pogoj zadružništva, lahko zelo tvegano početje.

"Konec 90. let je eksperimentalni razvoj in uvajanje zadrug v Sloveniji sicer res oživil idejo zadružništva, nastalo je več kot 20 zadrug, od katerih pa danes žal ne deluje nobena več. Nastajale so na osnovi državnega programa, ki je eksperimentalni razvoj projekta začrtal medlo in časovno preveč omejeno," je še povedala Veselova in dodala, da s pomočjo razvojno raziskovalnega inštituta skušajo analizirati probleme tedaj obstoječih zadrug.

Da teh izkušenj ne bi ponovili, so se odločili nastajajoče zadruge povezati v kooperativo, skupaj pregledati pogoje delovanja zadrug, ugotoviti, katere so točke skupnega delovanja, kaj lahko storijo, da se spremeni odnos javnosti do zadružništva, kaj bodo skupaj lahko spremenili v okviru državnih struktur ter kako doseči spremembe v zakonih in v okvirih politik, ki jih pripravlja in sprejema vlada in parlament.

Med najmlajšimi slovenskimi zadrugami je zagotovo medijska zaposlenih na Večeru, ki je ta čas sredi ključnih dogovorov za morebiten lastniški prevzem mariborske časopisne hiše. Kot je povedal eden od predstavnikov zadruge Bojan Bauman, je za njih to bila od samega začetka ena od možnih oblik, s katero bi prišli do notranjega odkupa in s tem upravljanja podjetja, ki bi ga vrnili zaposlenim.

"Zadruga je bolj prijazna oblika do delavcev. Doslej ustaljen način po principih kapitalizma nas je pripeljal tako daleč, da moramo zdaj razmišljati o drugačnem principu," je dejal Bauman in povedal, da je ustanovnih članov pet, zdaj pa bodo pozvali tudi vse ostale člane kolektiva, da se jim pri načrtih pridružijo. Da bi projekt speljali do konca, bodo potrebovali vsaj dvotretjinsko podporo kolektiva, sicer pa so se za zagotovitev dela potrebnega kapitala dogovorili tudi z eno od slovenskih bank.