Za otroke, ki na dan zaužijejo največ dve od osmih skupin živil, se šteje, da živijo v hudi prehranski revščini. Štirje od petih otrok v teh razmerah uživajo le mleko in škrobnata osnovna živila. Okoli deset odstotkov otrok v hudi prehranski revščini uživa sadje in zelenjavo, manj kot pet odstotkov pa jih uživa hrano, bogato s hranilnimi snovmi, kot so jajca, ribe ali meso.

"Na milijone otrok živi v hudi prehranski revščini, kar lahko nepopravljivo negativno vpliva na njihovo preživetje, rast in razvoj možganov," je dejala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell.

Približno 46 odstotkov vseh otrok, mlajših od pet let, ki živijo v hudi prehranski revščini, živi v revnih gospodinjstvih, ki se spopadajo z dohodkovno revščino. Ostali pa živijo v razmeroma bogatejših gospodinjstvih, v katerih so glavni dejavniki za prehransko revščino slabe prakse prehranjevanja in slabo prehransko okolje, ugotavlja Unicefovo poročilo.

Prehransko krizo pri otrocih poglablja več dejavnikov, vključno s prehranskimi sistemi, nezmožnostjo družin, da bi si privoščile kvalitetno hrano, ter nezmožnostjo staršev, da bi vzdrževali pozitivne prakse hranjenja otrok. Številne države še niso povsem okrevale zaradi posledic pandemije covida-19, hkrati pa so zaradi naraščajočih neenakosti, konfliktov in podnebnih sprememb cene hrane rekordno narasle.

Od 181 milijonov otrok, mlajših od pet let, ki živijo v hudi prehranski revščini, jih 65 odstotkov živi v le 20 državah. Približno 64 milijonov prizadetih otrok živi v južni Aziji, 59 milijonov pa v podsaharski Afriki.

V Somaliji, ki se spopada s konflikti, sušo in poplavami, denimo kar 63 odstotkov otrok živi v hudi prehranski revščini. V Gvineji v hudi prehranski revščini živi 54 odstotkov, v Gvineji Bisao 53 odstotkov in Afganistanu pa 49 odstotkov otrok.

Razmere so kritične tudi v Gazi, kjer so spopadi in omejen dostop do humanitarne pomoči povzročili zlom prehranskega in zdravstvenega sistema. Po podatkih Unicefa, zbranih med decembrom in aprilom, se namreč devet od desetih otrok v Gazi sooča s hudo prehransko revščino.

V luči ugotovitev Unicef države, humanitarne organizacije, donatorje, civilno družbo ter industrijo hrane in pijač med drugim poziva k izkoreninjenju prehranske revščine. Prav tako odločevalce poziva, naj preoblikujejo prehranske sisteme tako, da bo hranljiva, raznolika in zdrava hrana najbolj dostopna, cenovno ugodna in zaželena možnost za prehranjevanje majhnih otrok.