Predsednik Pahor je v svojem nagovoru najprej pohvalil prisotne menedžerje: "Vaši uspehi pomembno pomagajo naši državi, da se lažje sooča s sedanjo krizo ... in vzbuja utemeljeno pričakovanje, da bo ob vaši nadaljnji kreativnosti, voditeljstvu, skupaj seveda z državo in vsemi nami, uspešno prebrodila to in izšla iz nje močnejša."

V primerjavi z gospodarsko krizo pred desetletjem se je zaupanje javnosti v slovensko gospodarstvo izboljšalo, kar je po Pahorjevi oceni posledica prestrukturiranja, skozi katero je šlo. Je pa predsednik kritično ugotovil, da slovenska politika v tem času ni opravila tako pomembnih strukturnih sprememb kot gospodarstvo, zaradi česar je tudi zaupanje vanjo na zelo nizki ravni.

"Na nas je, na državi, da ne zamuja več s strukturnimi reformami. Če in kolikor nam bo uspelo v času te krize te strukturne reforme doseči, ... toliko bolj bomo omogočili vam, da lahko čim bolj normalno v tem času nadaljujete s svojo uspešno poslovno politiko," je dodal.

Glede akcijskega načrta za dvig produktivnosti pa je Pahor ocenil, da dokument predstavlja podlago za začetek širšega družbenega dialoga, ki bo vodil v pripravo dogovora o naših ciljih in smereh razvoja. V tej luči je poudaril pomen dialoga v slovenski družbi in politiki ter posvaril pred nevarnostjo delitev in izključevanja.

Zbrane je nagovoril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je izpostavil pomen akcijskega načrta ter opozoril, da za dvig produktivnosti kljub temu potrebujemo širši družbeni dogovor.

Kot je ocenil minister, smo v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih namreč naredili velike razvojne premike, nekaj nalog pa so vendarle pustili na stranskem tiru, kar je povzročilo oz. še povzroča zaostanek do vodilnih držav.

Evropski komisar Janez Lenarčič je v nagovoru prek videoposnetka opozoril na prelomnost krize, zaznamovane s pandemijo covida-19, ter poudaril, da mora biti evropsko gospodarsko okrevanje pošteno in vključujoče.

Po Lenarčičevih besedah bo ob tem za trajnostno uspešen gospodarski zagon potreben premik od kriznih ukrepov k izboljševanju temeljev gospodarstev držav članic, pomembno pa bo tudi vprašanje, kako bomo skupaj in vsak na svojem področju izkoristili priložnost, ki jo ponuja evropski načrt za okrevanje.