Bralci so nas opozorili na paradoksalno situacijo, ko GURS obravnava vrtove v mestnem jedru kot ostala stavbna zemljišča, kljub temu da so pod varstvenim režimom Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in niso zazidljivi. Nekatere posplošene vrednosti za takšna zemljišča so po novem sistemu GURS ocenjene tudi do 600 evrov/m². Glavna težava je, da temelji trenutni sistem vrednotenja izključno na namenski rabi, ki jo določijo občine, ne upošteva pa dejanskih pravnih omejitev, ki jih nalaga varstvo kulturne dediščine ali kak drug posebni status.

Trenutna ureditev ne omogoča posebnih meril vrednotenja za kulturnovarstveno zaščitena območja. To bi lahko vodilo do nesorazmernih finančnih obremenitev lastnikov vrtov v zaščitenih mestnih jedrih v primeru uvedbe davka na nepremičnine, saj so vrednoteni kot "stavbna zemljišča za centralne dejavnosti", čeprav so v resnici nezazidljivi.

GURS potrjuje, da ne razpolaga s podatki ZVKDS in jih ne integrira v vrednotenjske modele za zemljišča v historičnih središčih, saj je "prostorsko planiranje v pristojnosti občin". Na vprašanje, ali je možna uvedba posebnega vrednotenja za zaščitene vrtove, odgovarjajo, da to ni mogoče, dokler občina ne določi drugačne namenske rabe. Na GURS poudarjajo, da so občine pristojne za področje prostorskega planiranja in da morajo "za vsako parcelo na območju svoje pristojnosti posredovati podatke o podrobnejši namenski rabi v kataster nepremičnin". 

Tudi na Mestni občini Koper (MOK) so potrdili, da so številni vrtovi v starem mestnem jedru uradno opredeljeni kot stavbna zemljišča za centralne dejavnosti, saj tako določa veljavni prostorski načrt. Ob tem pa opozarjajo, da "status stavbnega zemljišča še ne pomeni, da je na njem možna gradnja", saj gradnjo lahko preprečujejo različne pravne omejitve, vključno z varstvom kulturne dediščine. Kot so zapisali: "Na marsikaterem zemljišču, ki je po veljavnih planskih aktih opredeljeno kot stavbno zemljišče, gradnja ni dovoljena zaradi različnih varstvenih in drugih omejitev."

Kar zadeva model vrednotenja GURS, občina priznava, da ta ne upošteva posebnosti zaščitenih območij - ob tem je njihov odgovor jasen: "Modeli GURS nimajo teh specifičnosti." Kot še poudarjajo, so občani že imeli možnost odziva v postopku vrednotenja: "Vsi lastniki nepremičnin v Sloveniji so imeli možnost podajanja pripomb v okviru modelov vrednotenja."

Na vprašanje, ali bi občina lahko pripravila ločeno kategorizacijo za zaščitene mestne vrtove, MOK odgovarja, da ima celotno mestno jedro isto namensko rabo  - "območje za centralne dejavnosti". Dodajajo še, da so dvorišča in vrtovi sestavni deli stavb, zato jih je treba "varovati skladno z varstvenimi režimi".  Občina vztraja pri stališču, da vrednost tovrstnih zemljišč ni nujno smiselno ocenjevati ločeno, saj "sam podatek o vrednosti posamezne zemljiške parcele, ki predstavlja vrt ali dvorišče, ni relevanten, ampak ga je treba jemati v kontekstu njegove funkcije in vrednosti, ki jo taka površina doda sami nepremičnini".

MOK opozarja tudi na širši regionalni kontekst, saj so celotna mestna jedra Kopra, Izole in Pirana razglašena za kulturne spomenike. Na vprašanje, ali bi bila občina pripravljena sodelovati z drugimi obalnimi občinami pri pripravi sistemskih zakonodajnih sprememb za zaščitena območja, pa odgovarjajo, da o tem "občina še ni razmišljala".