Vincent Van Gogh

Pištolo lefaucheux s sedem milimetrskim kalibrom je kupil zasebni zbiralec preko telefonske licitacije. Nek kmet je leta 1965 na polju, na katerem naj bi se umetnik 75 let prej ustrelil, odkril slovito pištolo. Orožje je bilo doslej na ogled v Van Goghovem muzeju v Amsterdamu. 

Van Gogh naj bi samomor naredil v bližini francoske vasi Auvers-sur-Oise severno od Pariza, kjer je leta 1890 preživel zadnje mesece svojega življenja. Pištolo naj bi si sposodil od lastnika gostišča, v katerem je bival. Umrl naj bi 36 ur po strelu, ko je ranjen prispel nazaj v gostišče.

To ne bi bil prvi umetnikov dramatični samouničevalni poskus. Dve leti prej si je odrezal uho in ga ponudil prostitutki v kraju Arles na jugu Francije. Inštitut Van Gogh, ki skrbi za gostišče, kjer je umetnik preživel svoje zadnje dni, je na predvečer dražbe obsodil prodajo, češ da ostanki orožja niso uradno povezani s smrtjo Van Gogha. 

Pri dražbeni hiši so sicer priznali, da ne morejo z gotovostjo potrditi, da je to orožje, s katerim se je ubil slikar. Preiskava pa je potrdila, da je bilo strelno orožje 75 let pod zemljo, kar potrjuje domnevno. Prav tako je kaliber izstrelka, ki so ga potegnili iz Van Gogha, enak revolverju.

Večina zgodovinarjev si je enotna, da se je Vincent Van Gogh ubil sam, v zadnjem času pa se pojavljajo teorije, ki usodni strel pripisujejo fantom, ki so se s pištolo igrali na polju. Ta teorija je predstavljena tudi v novem biografskem filmu At Eternity's Gate z Willemom Dafoejem v glavni vlogi, ki ga je režiral priznani ameriški slikar Julian Schnabel.

Po režiserjevih besedah bi Van Gogha v tistem obdobju težko preganjale samomorilske misli, saj je v času bivanja v vasi Auvers-sur-Oise v 80 dneh ustvaril 75 slik na platnu. Enakega mnenja je tudi sloviti scenarist Jean-Claude Carriere, ki se s Schnablom podpisuje pod scenarij filma.