Vprašanj je precej in se dotikajo zelo različnih tematik, od svobode medijev in domnevnih pritiskov na tožilce, do stanja v pravosodju in ustavnosti nekaterih vladnih protikoronskih ukrepov ter drugih. Na slovensko vlado so jih naslovili evropski poslanci iz skupin socialistov in demokratov (S&D), Renew in Zelenih, medtem ko je iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) prišlo samo eno. Poslance med drugim zanimajo podrobnosti glede predlagane reforme medijske zakonodaje ter to, kako slovenska zakonodaja preprečuje vmešavanje politike v uredniško neodvisnost medijev, še posebej javnih RTV in STA, in razširjanje sovražnega govora. Vprašanja se nanašajo tudi konkretno na Janšev maja lani objavljen blog Vojna z mediji, označevanje nekaterih novinark s prostitutkami, domnevno lastništvo madžarske fundacije KESMA v medijih SDS, ustavitev financiranja STA ter umik do vlade kritičnega članka, ki naj bi v dnevniku Delo izšel 13. marca.

Poleg slovenskega medijskega prostora evropske poslance zanimajo še druge teme, kot revizija nekaterih že zaključenih kazenskih preiskav, ki jo je naročilo notranje ministrstvo, načrtovane spremembe pravil za imenovanje tožilcev, očitki o pritiskih na delo tožilcev in zapleti pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev ter ustavnost vladnih protikoronskih ukrepov. Vprašanja se med drugim nanašajo še na financiranje in zaščito nevladnih organizacij ter drugih nevladnih akterjev na področju alternativne kulture, človekovih pravic in neodvisnih medijev, vključno s tistimi na ljubljanski Metelkovi, ukrepe za zaščito žvižgačev, razrešitev vodij več državnih agencij oz. organov, med drugim generalnega direktorja statističnega urada Bojana Nastava, ter zagotavljanje neodvisnosti vodstva agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Nekaj se jih dotika tudi prihajajočega slovenskega predsedovanje Svetu EU, pri čemer poslanci predvsem sprašujejo, kako namerava Slovenija kot predsedujoča ravnati v zvezi s postopkoma, ki po členu 7 pogodbe o EU potekata proti Madžarski in Poljski.

Skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), je o medijski svobodi v Sloveniji prvič razpravljala 5. marca. Razpravo je nato nadaljevala 26. marca, ko je na njej preko video povezave sodeloval tudi premier Janša, medtem ko z ministrom Simonitijem povezave niso mogli vzpostaviti.

Kot so za STA danes pojasnili v odboru Libe, je bilo pismo z vprašanji slovenski vladi posredovano 31. marca, praviloma pa tovrstna pisma ne predvidevajo nekega časovnega roka za odgovore.

Neverjetno, kakšen hlapčevski jezik uporablja @ZerjavicDelo!@vladaRS ne bo nič morala. Ta skupina nima nobenih pristojnosti, da zaslišuje kogarkoli. Obravnave teme smo se udeležili prostovoljno in pričakujemo, da bo cenzorka @SophieintVeld članom prevajala poslane video zapise. https://t.co/3ZHEMWfx0a

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 12, 2021

Janša je danes na Twitterju zapisal, da omenjena skupina "nima nobenih pristojnosti, da zaslišuje kogarkoli" in da so se obravnave teme udeležili prostovoljno ter da pričakujejo, "da bo cenzorka Sophie in 't Veld članom prevajala poslane video zapise". Mislil je na video posnetek o položaju medijev v Sloveniji, ki ga je Janša želel na omenjeni razpravi 26. marca predvajati, namesto da bi sam predstavil položaj. Vodja skupine Sophie in 't Veld tega ni dovolila, je pa dopustila možnost, da se video predvaja na koncu razprave. Janša je to zavrnil in jo obtožil cenzure.