Gantar je med drugim dejal, da so takoj po operaciji opravili razgovor s starši in dekletom, dogodek pa takoj prijavili ministrstvu za zdravje. Uveden je bil strokovni nadzor. 

"Šlo je za izredne okoliščine," je povedal Gantar. Vzporedno je namreč potekala "življenjsko ogrožajoča situacija, v katero je bilo vključeno osebje in zgodilo se je to, kar se ne bi smelo zgoditi".

Na ministrstvu za zdravje so že isti dan, ko je novica pretresla javnost, pojasnili, da je izolska bolnišnica ukrepala skladno s protokolom. Nas pa je zanimalo tudi, koliko podobnih primerov posegov na napačnem delu telesa in koliko primerov posegov na napačnem bolniku so zabeležili v preteklih petih letih ter koliko opozorilnih nevarnih dogodkov so v zadnjih petih letih zabeležili v izolski bolnišnice. Pa tudi, kakšen je postopek po ugotovljeni napaki v bolnišnici in kakšne so v teh primerih sankcije za ugotovljeno odgovorno osebo. 

Zdravstveni delavec, zdravstveni sodelavec ali druga oseba, ki izve za varnostni incident ali je vanj vpletena, mora o njem nemudoma poročati pooblaščencu za varnost pacientov. Ta o opozorilnem nevarnem dogodku (kot klasificirajo tovrstne incidente – v nadaljevanju OND) obvesti odgovorno osebo izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mora v najmanj 72 urah obvestiti ministrstvo za zdravje oziroma Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ). Ministrstvo ob prejemu sporočila o OND izvajalca zdravstvene dejavnosti pozove, da v roku 45 dni pošlje tudi vzročno posledično analizo in načrt ukrepov, pojasnjujejo na ministrstvu.

Ukrepi so vedno vezani na posamezen dogodek in na ugotovljene nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ki jih ugotovi komisija, ki varnostni incident preiskuje. Ti ukrepi so lahko organizacijskega značaja, varnostni ukrepi, sprememba protokolov, napotitve na usposabljanje in podobno, pojasnjujejo na ministrstvu. Zunanji nadzor pa ni avtomatična posledica prijave incidenta.

En poseg na napačnem delu telesa, dva pri napačnem pacientu

Od leta 2020 do leta 2024 so na ministrstvu prejeli eno obvestilo o izvedbi posega na napačnem delu telesa in dve obvestili o izvedenem posegu pri napačnem pacientu. UNKIZ pa je v istem časovnem obdobju zabeležil 134 opozorilnih nevarnih dogodkov, ki so se zgodili zaradi nepričakovanih smrti, izgube telesne funkcije, samomora, zamenjave novorojenčka, neskladja krvnih skupin, posega na napačnem bolniku ali delu telesa.

Administrativni postopek obveščanja o OND določa 17. člen Zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (ZZKZ). Ta se je začel uporabljati 18. marca letos, "zato 38. člen ZZKZ, ki določa, da se v primeru kršitev odgovorni osebi izreče globa v primeru, če ne razkrije preprečljivega škodljivega dogodka ali OND pacientu ali njegovemu pooblaščencu ali ožjim družinskim članom, že velja". Kot izhaja iz zakona, je za osebo, ki incidenta ne bi razkrila, predvidena globa v višini od 1.000 do 5.000 evrov. 

Kakšne so pravice pacientov?

Pacient ima v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah možnost in pravico uveljavljati pravno pomoč v zvezi z varnostnim incidentom oziroma OND. "Pacient se v primeru varnostnega incidenta, ki se je zgodil, lahko obrne na pooblaščenca za varnost pacientov pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora namreč imeti imenovano odgovorno osebo – pooblaščenca za varnost pacientov. Pacient se lahko za pomoč ali zastopanje pri uresničevanju pravic po ZPacP obrne tudi na zastopnika pacientovih pravic," še navajajo na ministrstvu.

Z vprašanji smo se sicer obrnili tudi na Jožico Trošt Krušec, zastopnico pacientovih pravic na koprski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, a njenih odgovorov še nismo prejeli.