Člani odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so z osmimi glasovi za in šestimi proti sprejeli zakonska dopolnila poslanskih skupin Svobode in SD, ki v noveli zakona širijo nabor institucij, ki opravljajo preizkus znanja slovenskega jezika, vladi pa daje pooblastilo določiti kriterije in merila za izobraževalni program, po katerem poteka preizkus.

Levica pa je predlagala, da bi se člen, ki uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine črtal v celoti, vendar so člani odbora njeno dopolnilo preglasovali z 12 glasovi proti in z enim glasom za.

Z enim glasom za in desetimi proti so zavrnili tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev z družino iz dveh let skrajšal na eno leto in ga tako uskladil z direktivo Evropskega sveta.

Odbor je z osmimi glasovi za in petimi glasovi proti sprejel še dopolnilo Svobode in SD, ki določa 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot nov datum začetka je v predlogu novele določen 1. november 2024.

Poslanka Svobode Lucija Tacer je dejala, da je srž problema tega zakona v tem, da zahteva neizvedljiv pogoj znanja slovenskega jezika A1, hkrati pa ne omogoča dovolj tečajev in izpitov. Nadalje so upravne enote obremenjene s številom vlog, tujce pa v državi potrebujemo, da bomo ohranili konkurenčno gospodarstvo.

Janja Sluga (Svoboda) se je strinjala, da obstajajo primeri, ko učitelji v šolah ne morejo v slovenščini govoriti s starši otrok. Prav zato se ji zdi pomembno, da tujcem te tečaje omogočijo.

Tereza Novak (Svoboda) pa je dodala, da je trenutno edini ponudnik jezikovnih tečajev Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki lahko letno opravi približno 3000 izpitov. Ljudi, ki potrebujejo izpit pa je več kot 9000. Opozorila je, da kot pridruženi družinski člani večinoma pridejo ženske, ki so že zelo obremenjene z vzdrževanjem otrok in nimajo socialnih mrež, ki bi jih podpirale pri integraciji.

Poslanec SD Jonas Žnidaršič meni, da priseljence potrebujemo, hkrati pa tudi oni potrebujejo državo, ki jim zagotavlja dobre pogoje za integracijo, to pa zajema tudi sposobnost za združitev z njihovimi družinskimi člani. V SD od notranjega ministrstva pričakujejo, da bo svojo zavezo do priseljencev izpolnilo celovito in da bo država poleg načrta in strategije za integracijo pridobila tudi solidarno integracijsko politiko.

Člani odbora so na predlog Svobode in SD izglasovali tudi dopolnilo, ki vladi nalaga, da v roku šestih mesecev sprejme strategijo vključevanja tujcev. Nataša Sukič (Levica) je dejala, da tega dopolnila ne more podpreti, saj ne vsebuje navodil, naj strategija vsebuje akcijski, finančni in kadrovski načrt. V primeru, da bodo ta določila do jutri vključena v dopolnilo, ga bo Levica na jutrišnji seji DZ podprla, je zagotovila.

Notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju je sicer Sukičeva zastavila vprašanje, ali bo strategija ta določila vključevala, saj ji v nasprotnem primeru "preti, da postane mrtva črka na papirju". Poklukar je odgovoril, da vlada ne bi sprejemala strategije, če zanjo ne bi imela virov in sredstev. Ko bo strategija nastajala, pa bodo naslovili tudi te pomisleke. Dodal je, da bodo pri njeni pripravi sodelovali vsi resorji. Ob tem je prepričan, da bo ministrstvo strategijo pripravilo kvalitetno in da bo ta na demokratičen in vključujoč način reševala vprašanje integracije tujcev. Dodal je, da jim pripravo strategije v roku šestih mesecev nalaga zakon.

V razpravi pred glasovanjem je v imenu SDS sodeloval predvsem Branko Grims, ki je med drugim navajal mnenja županov Kranja, Velenja in Celja, ki so iz vrst koalicijskih strank in si želijo ustreznejše integracijske politike. Dodal je, da je sosednja Italija tudi v času leve vlade redno preverjala zaslužek tujcev. Meni še, da bi država morala tudi redno preverjati udeležbo na tečajih za učenje slovenskega jezika. Navedeno je utemeljeval z besedami, da je Slovencev samo dva milijona in da s priseljevanjem izgubljajo kvaliteto slovenskega jezika.

Sukičeva je opozorila, da Grims s svojimi izvajanji izjav celjskega župana Matije Kovača zavaja, saj da je občina Celje izpolnjevala le anketo, v kateri je izrazila stališče, da si želi enotnega zakonodajnega okvira, ki bi omogočil integracijo tujcev, o čemer na odboru razpravljajo.

Predstavniki nevladnih organizacij so sicer na seji matičnega odbora v petek izražali predvsem skepso do števila mest, ki so tujcem na voljo na tečajih za učenje slovenskega jezika. Opustitev pogoja znanja slovenskega jezika za podaljšanje pravice tujcev za prebivanje pa je minuli teden predlagal tudi zagovornik načela enakosti. Zakonodajalcem je predlagal naj za uspešno integracijsko politiko uporabijo milejše pristope.