Večina se ga spominja iz Discoveryjevega TV-šova Lovci na nevihte, ko je vodil eno od prvih ekip lovcev na tornade in tudi predstavil svoj izum DOW (Doppler on Wheels) vozilo. Ampak Josh Wurman je veliko več kot to.
Od kdaj imate tako zanimanje za vreme in vremenske pojave, delite to strast tudi na svoje otroke?
Vreme me je zanimalo že kot majhnega otroka. V nasprotju z mano pa moji otroci nimajo take obsedenosti za radarje, hurikane in tornade (smeh).
Večina vas pozna po zelo znani TV-seriji Lovci na nevihte iz programa Discovery. Se kdaj zgodi, da vas prepoznajo na cesti in v javnosti?
Ja, se zgodi, da me prepoznajo, posebno se to dogaja, medtem ko potujem. Še posebno letalsko osebje, piloti in stevardi oziroma stevardese, oni morajo res veliko gledati Discovery Channel (smeh).
Imate še vedno stik z ljudmi, s katerimi ste sodelovali v oddaji? Še posebno mislimo na filmarja Seana Caseyja ...
Ja, še vedno imam stik z večino. To tudi velja za Seana. Resno upam, da bova nekoč v prihodnosti spet sodelovala.
Kje ste dobili idejo za svoje vozilo DOW (DOW – doplerjev radar na kolesih) in kako pomaga to vozilo izboljšati nadaljnjo raziskovanje tornadov?
Za vozilo sem dobil idejo, ko se bral neki članek in spoznal, da moramo biti znanstveniki, ki raziskujemo te pojave, še bolj zagnani in se zaradi boljšega in bolj natančnega merjenja (to velja še posebno za hitrost vetra) in raziskovanja tornadom čim bolj približati. Vozilo DOW pa ne pomaga samo znanstvenikom za tornade, zelo koristno je tudi za raziskovalce hurikanov, orkanov, snežnih neviht itd. S tem ko se nevihti približamo, lahko vidimo tudi zelo majhne in ostale strukture, ki jih iz zelo dolge razdalje ne bi mogli opaziti.
Koliko vozil šteje VORTEX program in kako planirate lovljenje s toliko vozili? Npr. kakšen plan imate, ko najdete nevihto, ki je pravkar spustila tornado?
Trenutni program VORTEX2 šteje vsega 50 vozil. Planiranje pri takem številu je zelo težko in zakomplicirano. Ampak po dolgem planiranju in izkušnjah smo se dogovorili za tak načrt: celotno ekipo smo razdelili na manjše ekipe (približno 5 vozil), saj je tako lažje koordinirati. Skoraj nemogoče je, da bi lahko sam prevzel kontrolo nad vsemi 50 vozili. Seveda pa morajo biti tudi te manjše ekipe dobro koordinirane, povezane in med seboj komunicirati. Uporabljamo tudi program za sledenje vozilom, tako da lahko kadarkoli vidimo, kje se nahajajo vsa naša vozila. Seveda pa največ štejejo izkušnje in ekipa, ki skupaj dela že več časa in je zaradi tega tudi bolj učinkovita.
Veliko ljudi se strinja, da se število močnih tornadov, neviht s supercelicami in hurikanov/orkanov z vsakim letom povečuje. Kaj nam lahko poveste glede tega?
Ne, to lahko takoj zanikam. Vsaka nevihtna sezona je drugačna, eno leto dobimo nekaj močnih tornadov, drugo leto nastopijo šibkejši, ampak številčnejši, leto kasneje je lahko bolj sušno, kar zadeva tornade. Pravil ni.
To velja tudi za hurikane in tajfune, saj njihovo število in moč nihata iz leta v leto. Če vzamemo za primer letošnje leto, smo bili na Atlantiku skoraj brez hurikanov, medtem ko jih je bilo na Pacifiku prava poplava.
Je potemtakem sploh mogoče napovedati vnaprej, kako intenzivna bo nevihtna sezona?
Ne. Ne verjamem nobenim predsezonskim predvidevanjem. Vreme, kot vemo, je zelo nelinearen pojav in že majhna sprememba lahko celotno sezono obrne čisto v drugo smer. Vse je odvisno od takratnih pogojev. To velja tudi za vreme nasploh in ne samo za sezono neviht.
Kakšni pa so načrti v prihodnosti? Bo bilo kdaj mogoče, da bomo lahko natančno napovedali, katera nevihta bo spustila tornado in kje oz. kakšno smer bo le-ta ubral?
No, z vsakim letom tudi mi postajamo boljši in boljši v razumevanju tega pojava in menim, da bo v prihodnosti še boljše. Trenutni cilj je, da bi povečali čas, ki ga potrebujemo, da dovolj dobro ocenimo potencialno nevarne supercelice iz povprečnih 13 min. na 20 oz. še boljših 30 min. Tako bodo ljudje imeli veliko več časa, da v primerih, ko jim grozi udar tornada, najdejo varno zavetje. Pri opozarjanju nevarnosti vsaka minuta šteje.