Za vodenje financ naj bi se vrnil Andrej Šircelj, ki je ta resor vodil že v času tretje Janševe vlade. Njegov mandat je zaznamovalo obdobje epidemije covida-19, ko je država sprejela več obsežnih paketov pomoči za podjetja, samozaposlene, prebivalstvo in zdravstveni sistem. Med ukrepi so bili subvencioniranje čakanja na delo, turistični boni ter druge oblike državne podpore. Takrat se je začelo obdobje izrazite rasti državne porabe.

Ekonomisti so se večinoma strinjali, da so bili interventni ukrepi nujni za preprečitev gospodarskega zloma, a so nekateri opozarjali tudi na neučinkovitost posameznih rešitev. Nekdanji finančni minister Dušan Mramor je leta 2022 ocenil, da je država sicer morala pomagati gospodarstvu, vendar je po njegovem mnenju pri subvencijah določenim skupinam prebivalstva pretiravala.

Kritike so letele tudi na razdeljevanje evropskega denarja iz načrta za okrevanje in odpornost. Profesor ekonomije Mojmir Mrak je spomladi 2024 za Forbes Slovenija dejal, da je bil dokument ob oddaji v Bruselj glede reform skoraj prazen in da bi bilo mogoče evropska sredstva bistveno bolje usmeriti v razvojni preboj države. Opozoril je tudi, da je priprava dokumenta potekala v zelo ozkem krogu.

Šircelj je ob koncu prejšnjega mandata branil takšno politiko porabe in poudarjal, da je bila pomoč prebivalstvu pravilna, saj je bila namenjena predvsem najbolj ranljivim skupinam.

Če je bilo prejšnje obdobje zaznamovano z večjo javno porabo in rahljanjem fiskalnih pravil, se po navedbah Forbes Slovenija v prihodnje pričakuje več poudarka na omejevanju državne porabe. Evropska unija namreč načrtuje povečanje skupnega proračuna, obenem pa bo morala od leta 2028 začeti vračati posojila, najeta za okrevanje po pandemiji.

Na področju davčne politike naj bi nova koalicija nadaljevala z razbremenjevanjem dohodnine. Če je tretja Janševa vlada znižala obdavčitev v petem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov, naj bi zdaj razmišljali celo o ukinitvi petega razreda in izenačitvi stopnje s četrtim razredom, kjer je obdavčitev 40-odstotna.

Šircelj je pred volitvami napovedoval tudi zvišanje splošne dohodninske olajšave na 8.500 evrov, uvedbo socialne kapice ter ukrepe za lažje poslovanje normirancev, upokojencev in študentov. Govoril je še o poenostavitvi davčnih olajšav za naložbe ter raziskave in razvoj.

Pri obdavčitvi nepremičnin večjih sprememb ni pričakovati. Šircelj je že leta 2022 dejal, da bi bilo treba pred uvedbo nepremičninskega davka urediti sistem cenitev in vrednotenja nepremičnin, hkrati pa priznal, da bo takšen davek nekoč verjetno uveden. Letos pa je SDS že sporočila, da davka na nepremičnine ne namerava uvajati niti povečevati davka na premoženje.

Na mizo naj bi se vrnila tudi ideja demografskega sklada, kamor bi prenesli državno premoženje Slovenskega državnega holdinga.

Šircelj je pred volitvami izpostavljal tudi vprašanje financiranja zdravstva. Zavzemal se je za model, v katerem bi denar sledil pacientu, ne glede na to, ali storitev opravi zdravstveni dom, klinični center ali koncesionar.

Kot najverjetnejši kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko se omenja Jernej Vrtovec, predsednik NSi. Tudi on je ta resor vodil že v času tretje Janševe vlade. Njegovo obdobje so zaznamovali začetek gradnje drugega tira, druge cevi karavanškega predora, severnega dela tretje razvojne osi ter več vlaganj v železniško infrastrukturo.

Na infrastrukturnem področju večjih razlik med Vrtovcem in sedanjo ministrico Alenko Bratušek po ocenah ni bilo, saj sta oba močno podpirala velike prometne projekte. Projekt drugega tira se bliža zaključku, podobno tudi gradnja druge cevi karavanškega predora.

V prihodnje naj bi bile pomembne predvsem nadaljnje posodobitve železniške infrastrukture, tudi zaradi potreb Luke Koper. Vrtovec podpira hitro železniško povezavo med Ljubljano in Mariborom, pri čemer kot največjo težavo vidi umeščanje v prostor in pridobivanje dovoljenj, ne pa financiranja. Zavzema se tudi za širitev nekaterih avtocest na šest pasov ter gradnjo hitrih regionalnih cest.

Na energetskem področju velja Vrtovec za izrazitega podpornika projekta JEK2. Marca je poudaril, da zgolj obnovljivi viri energije po njegovem ne bodo zadostovali za energetsko neodvisnost države, zato zagovarja čim hitrejšo gradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem ter novih hidroelektrarn.

Odprto ostaja vprašanje, ali bo prihodnja vlada nadaljevala pogovore z obema potencialnima partnerjema za JEK2 – ameriškim Westinghousom in francoskim EDF – ali pa bo izbrala le enega. Pri hidroelektrarnah se največkrat omenja projekt Mokrice na spodnji Savi, dodatne možnosti pa naj bi obstajale tudi na srednji Savi in Soči.

V času Golobove vlade se je močno pospešila gradnja sončnih elektrarn, hkrati pa se je odprlo vprašanje zmogljivosti elektroenergetskega omrežja. Direktor Elesa Aleksander Mervar opozarja, da bodo potrebna velika vlaganja v omrežje, za kar predlaga višjo omrežnino, manj omejitev pri zadolževanju elektrodistribucijskih podjetij ter omejitev izplačil dobičkov.

Za gospodarskega ministra naj bi bil predviden Anže Logar, nekdanji zunanji minister in predsedniški kandidat, ki je na zadnjih volitvah nastopil s svojo stranko Demokrati. V novi vladi naj bi pod gospodarski resor sodilo tudi področje dela in športa.

Logar je v času svojega vodenja zunanjega ministrstva pogosto poudarjal pomen gospodarske diplomacije. Poznavanje mednarodnega okolja bi mu lahko koristilo pri vodenju gospodarskega resorja.

V javnosti skuša graditi podobo zmernega politika, ki se izogiba ideološkim sporom. Pred volitvami je denimo obvezni zimski regres vlade Roberta Goloba označil za predvolilni ukrep, vendar je hkrati dejal, da ga v primeru zmage ne bi odpravil.

Program Demokratov temelji predvsem na nižjih davkih, razbremenitvi plač, zmanjšanju birokracije in privabljanju tujih investicij. Pri pripravi programa je sodeloval ekonomist Igor Masten.

Po pričakovanjih naj bi bila prihodnja vlada v odnosu do gospodarstva precej bolj naklonjena podjetjem kot sedanja, zaradi česar naj bi imel Logar manj konfliktov z gospodarstveniki, kot jih je imel njegov predhodnik Matjaž Han.

Ker naj bi pod njegovo ministrstvo prešlo tudi področje dela, bi Logar prevzel še zastopanje vlade v ekonomsko-socialnem svetu. Gospodarske organizacije ob tem pričakujejo okrepitev socialnega dialoga.