Znanstveniki na Kitajskem so prvič presadili jetra gensko spremenjenega prašiča človeku, je objavila britanska znanstvena revija Nature na svoji spletni strani. Transplantacijo so izvedli raziskovalci četrte vojaške medicinske fakultete v Xianu z jetri gensko spremenjenega miniaturnega prašička, da bi zmanjšali tveganje zavrnitve organa.
PRAŠIČJA JETRA V ČLOVEKU? Zgodilo se je!
Svet
Jetra so presadili možgansko mrtvemu, a še vedno živemu človeku. Znanstveniki so nato deset dni opazovali sposobnost jeter za opravljanje temeljnih funkcij, njihov vnetni odziv ter pretok krvi.
Avtor študije, profesor Lin Wang, je izpostavil, da so prašičja jetra zelo dobro delovala v človeškem telesu in da gre za pomemben dosežek. Presaditev je označil za uspešno in izpostavil, da je bil pretok krvi v žilah in arterijah dober.
Opazovanje pacienta so na zahtevo njegovih svojcev končali po desetih dneh.
Raziskovalci upajo, da bodo gensko spremenjena prašičja jetra lahko uporabljali za zdravljenje bolnikov, ki zaradi odpovedi jeter čakajo na donatorja. Pomanjkanje donatorjev človeških organov je namreč glavni izziv pri presaditvah, prav organi gensko spremenjenih prašičev pa bi lahko bili idealno nadomestilo za človeške organe. Doslej so uspešno presadili že prašičja srca in ledvice, jetra pa kot organ z več funkcijami pomenijo dodaten izziv.
V študiji so še izpostavili, da ugotovitve kažejo, da gensko spremenjena jetra lahko preživijo v človeku, vendar pa so potrebne nadaljnje raziskave o rezultatih bolj dolgoročnih presaditev.
Wang je izpostavil, da poskus kaže, da bodo v prihodnosti lahko rešili problem bolnikov s hudo odpovedjo jeter. Po njegovih ocenah bi prašičja jetra lahko preživela skupaj z izvirnimi človeškimi jetri, ki bi jim morda lahko nudila dodatno podporo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Wang je še izrazil željo, da bi v prihodnosti opravili nadaljnje raziskave na živih ljudeh, ki niso možgansko mrtvi, a izpostavil možne zaplete pri tem in s tem povezana številna pravila.
Rafael Matesanz, ustanovitelj nacionalne organizacije za presaditve v Španiji, je poudaril, da končni cilj poskusa ni bil "doseči standardno presaditev jeter, temveč da bi prašičja jetra služila kot 'premostitveni organ' v primerih akutne odpovedi jeter, medtem ko pacient čaka na človeški organ za dokončno presaditev".
Postopek je bil po njegovih besedah uspešen. Pričakuje, da bodo na živih organizmih podobne presaditve izvedli v bližnji prihodnosti.
Presaditev so sicer izvedli po več kot desetih letih raziskav tega postopka pri živalih. V tem okviru so leta 2013 znanstveniki izvedli prvo presaditev prašičjih jeter opici.