Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da so bila pogajanja izjemno zahtevna in težka, temeljila so tudi na strokovnih podlagah. "In verjamem, da se bo tudi v času javne razprave pokazalo, kako zahtevno je to področje. Če smo skušali socialni partnerji iskati nek spodnji sprejemljiv minimum z vseh strani in za vse skupine, bo javna razprava seveda razgrnila posamezne interese, probleme itd.," je napovedala.

Ob tem je navedla, da bodo po opravljeni javni razpravi socialni partnerji še enkrat preverili prejete predloge in tiste, ki bodo sprejemljivi za vse tri, tudi vključili v predlog zakona.

Po njenih besedah je sicer predlog sprememb bolj namenjen bodočim upokojencem kot pa sedanjim, "vendarle pa se je našel prostor za izboljšanje tudi njihovega položaja, pa da hkrati ne obremenjujemo pretirano bodočih generacij, ker smo se tega lotili pravočasno", je ocenila. Tako je po njenih navedbah prehodno obdobje za zvišanje upokojitvene starosti dovolj dolgo.

V zvezi svobodnih sindikatov pa so "s stisnjenimi zobmi pristali na to, da se ne povečujejo prispevne stopnje za delodajalce", je priznala. Delavci trenutno namreč za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo še enkrat več v pokojninsko blagajno kot delodajalci. "To je zdaj stvar kompromisa, žal pa mi je, da je tudi delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje lahko storili tisto, o čemer govorimo ves čas, torej ne povečali bruto plač, ampak zvišali neto plače," je izpostavila.

Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam pa je dodal, da je zamujena tudi priložnost, da bi hkrati s tem lahko sistemsko in pravičneje uredili tudi obvezen zdravstveni prispevek.

Kot pomembno je izpostavil, da je bil dogovor dosežen v obdobju relativno dobrih makroekonomskih razmer. "In tudi to nam je omogočilo dogovor, ki na eni strani ne vključuje radikalnih zaostrovanj upokojitvenih pogojev, na drugi strani pa prinaša višjo in bolj pravično odmero pokojnin v prihodnje," je ocenil.

Eden trših orehov je bilo po njegovih besedah vprašanje usklajevanja pokojnin. Kot je napovedal, bodo socialni partnerji redno spremljali, kaj ta spremenjeni mehanizem usklajevanja pokojnin pomeni za same pokojnine. Izpostavil je tudi, da se ohranja možnost izrednega usklajevanja pokojnin.

"Absolutno pozitiven doprinos reforme pa je postopen dvig odmernega odstotka na 70 odstotkov," je dejal.

Štrukelj: Napoveduje se, da se bo pomemben del javnih sredstev preselil v oboroževanje

"Rešitve, ki so pred nami, niso idealne, verjamem pa, da so v danih razmerah najboljši možni kompromis, za katerega pričakujemo, da bo ob dostojnejših pokojninah tudi zagotavljal še naprej, da bo pokojninska blagajna vzdržna," je dodal.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ocenil, da je to zadnji trenutek, ko so lahko zagotovili stabilno in ustrezno perspektivo upokojenkam in upokojencem, saj so časi zelo nepredvidljivi in "ne bi smeli prezreti, da se napoveduje, da se bo pomemben del javnih sredstev preselil v oboroževanje, v obrambo in da bodo verjetno ogrožena tudi sredstva, ki se tičejo pokojnin, v vsakem primeru pa bodo na prepihu". Tudi zato je pomembno, "da imamo črno na belem v zakonu zavarovana sredstva za dostojno življenje v starosti", je opozoril. Razkril je še, da je pri članstvu konfederacije sicer veliko nezadovoljstva, ker delodajalci niso bili pripravljeni prispevati svojega deleža.

Potek pogajanj in doseženi, sicer kompromisni dogovor, so pozdravili tudi v Zvezi delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost, Slovenski zvezi sindikatov Alternativa in Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Neodvisnost.

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije predloga niso podpisali

Pač pa dogovora o predlogu reforme niso podpisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Med drugim so namreč prepričani, da bi morala reforma izenačiti prispevno stopnjo za pokojninsko zavarovanje, ki jo plačujejo delodajalci, in tisto, ki jo plačujejo delavci. Za delodajalce namreč znaša le 8,85 odstotka, za delavce pa kar 15,50 odstotka, s čimer se ne strinjajo, je dejal predsednik konfederacije Damjan Volf. "Zamujena je idealna priložnost, da bi se neto plače delavcev vsaj nekoliko zvišale," je opomnil.

Socialni partnerji so danes podpisali dogovor o usklajenosti predloga pokojninske novele, ki predvideva, da se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljšuje in je od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena pa je tudi božičnica, in sicer že novembra letos.