Na nedavnih volitvah v deželni parlament Furlanije - Julijske krajine je stranka Slovenska skupnost presegla parlamentarni prag ter z izvolitvijo Marka Pisanija kot edinega Slovenca v deželnem parlamentu ponovno zagotovila samostojen glas slovenske narodne skupnosti. Prav zato je danes na stranki SSk posebna odgovornost za zastopanje interesov Slovencev v Italiji. Dejstvo je namreč, da so volitve izpričale veliko razpršenost slovenskih glasov, s čemer se je povečalo tveganje, da ostanejo Slovenci brez svojega predstavnika. Kako se bo stranka soočila z izzivi v prihodnosti in s kakšnimi problemi se danes srečuje slovenska narodna skupnost v Italiji, smo se pogovarjali s predsednikom stranke Petrom Močnikom.
PREDSEDNIK SSK PETER MOČNIK: "Namesto notranjih prepirov bi bilo bolje, da se zedinimo, pa bi imeli drugačno težo" (INTERVJU)
Trst
Na deželnih volitvah je stranka Slovenska skupnost presegla enoodstoten prag, čeprav z minimalno razliko. Ste že analizirali razloge za slabši rezultat od pričakovanega?
V prvi vrsti gre rezultat pripisati precejšnjemu padcu volilne udeležbe, kar je odvzelo glasove na splošno vsem, pa tudi staranju krajevnega prebivalstva in dejstvu, da se mlajši ne prav radi odpravljajo na volišča, ker so skeptični do politike. Nenazadnje prihajamo iz treh let otežkočene socializacije in zato so se tudi stiki s teritorjem zrahljali in je bilo politično delo šibkejše. Vse to bo treba upoštevati in ukrepati za prihodnje volitve.
Kako gledate na ideje, da ni prihodnosti v narodnostni stranki, ampak da bi morali biti Slovenci del multikulturne, multietične politike?
Slovenci smo del multikulturne družbe in ne zavračamo dialoga z različnimi narodi. Dejstvo pa je, da se tudi kandidati na vsedržavnih in nenarodnih strankah prikažejo kot 'slovenski kandidati' in vprašajo za volilni glas Slovencev. Potemtakem je slovenstvo še vedno politična kategorija in ne vidim, zakaj ne bi na tem nastalo politično gibanje, ki ima to v jedru svojega delovanja, kot je tudi veliko strank, ki se opredeljujejo za to ali ono, pa nihče ne vpraša, ali imajo smisel. Mislim, da je narodna stranka še najbolj upravičena, da vpraša za podporo tiste, ki štejejo pripadnost nekemu narodu kot vrednoto.
So skupni imenovalci v političnem zastopanju slovenske skupnosti v Italiji še možni? Razpršenosti glasov verjetno ni moč ustaviti.
Stari Rimljani so učili "divide et impera" – razdeli ostale in boš vladal. Vsaki vsedržavni stranki pridejo prav tudi slovenski glasovi in zato si jih skušajo pridobiti na vse načine, najprej z ustvarjanjem delitev med Slovenci. Na to smo navajeni že od konca vojne, do takrat nihče ni podpiral strank, ki bi lahko ogrožale interese naroda. Narodna stranka se ne ukvarja samo z jezikom in kulturo, deluje v korist šolstva, zdravstva, gospodarstva, skrbi za ozemlje vse tam, kjer so prisotni njeni pripadniki. Zakaj je to možno za nemško narodno skupnost na Južnem Tirolskem, kjer so vsi zbrani v eni sami pluralistični stranki in s tem premorejo pol ducata parlamentarcev in deželno vlado, ni pa dosegljivo za Slovence v Italiji? Ker podpiramo vsak svojega. Je to koristno? So nam drugi dali, kar si nismo sami izborili, ne glede kje in kako? Če se ljudje tega ne zavedajo, potem pa ne jočimo zaradi slabih rezultatov v šolstvu, v gospodarstvu, zaradi omejitev zemlje in podobno. Politično udejstvovanje je temeljna človekova pravica za vsako manjšino in narodno skupnost, ker je politika skrb za obče dobro.
Kako na te trende gledajo mladi Slovenci? Pravite, da mladina beži.
Mladina v prvi vrsti beži, ker ne vidi prihodnosti v Italiji, zaradi slabega vodenja države, nemogoče birokracije in visokih davkov. V naših krajih je morda velik razvoj turizma, ne izkoriščamo pa vseh vrhunskih znanstvenih organizacij, ki bi lahko zaposlile dobre kadre. Enostavno se ne kadruje več, kar dokazuje, da tudi glavne organizacije niso več v polni formi. Dobro izgledajo mlada podjetja, katerim pa je treba dati na razpolago prostor za trženje. Pa tudi poklicni profili niso vedno strateško naravnani: danes morda manjkajo profesorji na šoli, potem zmanjkajo zdravniki, pa ni specializiranih obrtnikov itd. Potrebovali bi neko strukturo, ki bi za to skrbela, a ni več tako.
Uporaba slovenskega jezika med Slovenci, ki živijo v Italiji, pa tudi v Sloveniji, je bila nekoč izjemna vrednota. Kako je zdaj s tem? Verjetno povsod prevladujejo vplivi širše skupnosti in globalizacije, ki marginalizira manjše jezike?
Pri podobnih vprašanjih odgovarjam z enostavnim primerom: kakšno je bilo slovensko narečje za časa Avstrije? Ali ni bilo prežeto z nemškimi izrazi? Ko je postala italijanščina prevladujoči jezik, se je narečje napolnilo z italijanskimi besedami. To je pač dejstvo in proti temu bomo težko šli. Ko gredo naše šole v matico, se marsikdo čudi, kako dobro poznajo slovenski jezik, saj je v njem na primer manj angleščine kot v Sloveniji. V matici še marsikdo ne ve, da smo Slovenci v Italiji avtohtoni že skoraj tisoč let in da imamo vse strukture, ki jih potrebuje nek narod. Večkrat popravljam osebe iz Slovenije, ki poimenujejo naše kraje z italijanskim imenom, namesto, da bi uporabljali originalnega slovenskega. Tako pač je. Nekateri od naših dijakov se še vedno uveljavljajo na Cankarjevih tekmovanjih, kar ni od muh. Da se zgublja dobro poznavanje jezika, je splošen problem globalnega analfabetizma, ki ga prinašajo elektronski mediji in manjša uporaba pisane besede.
Z izvolitvijo Marka Pisanija je Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, ponovno zagotovila samostojen in suveren glas slovenske narodne skupnosti v deželnem parlamentu FJk.
Posted by SSk Slovenska skupnost on Monday, April 10, 2023
Kako naprej? Pred stranko je kongresno obdobje, obdobje prenove, kot ste napovedali. V katero smer bo prenova šla?
Do poletja bodo krajevni kongresi, v jeseni pa deželni kongres. Prišlo bo gotovo do sprememb v kadrih, nekaj mladih sil se je v teh letih uveljavilo in je prav, da dobi vsak svoje odgovornosti, ob podpori izkušenih oseb, ki vedo, kako se ubraniti pred raznimi pastmi. Še bolj bo treba podčrtati, da je za vse koristno imeti pluralistično stranko, ki ima pri srcu vsesplošno skrb za razvoj slovenskega naroda v Italiji, da ni to eden od tolikih problemov, s katerimi se ubadajo vsedržavne stranke. Če bi le-te hotele rešiti na primer zagotovljeno zastopstvo za Slovence v parlamentu in deželi, bi to lahko storile že pred desetletji, pa niso nič ukrenile, dobile so slovenske glasove in to je tudi vse. Niso rešile ne šol niti omejitev za naše kmete. Kot bo treba tudi izkazati skrb za splošne probleme, ki se tičejo vseh nas, od gospodarstva do okolja, od izobrazbe do zdravja. To je slovenska stranka že delala in to bo treba poudariti.
Ali obstaja kakšna realna možnost, da bi Slovenci dobili v italijanskem parlamentu stalni sedež, tako kot Italijani v Sloveniji? Se kaj na tem področju dogaja? Sodelujete morda pri tem s predstavniki nemške narodne skupnosti, ki živi v Italiji?
Že prej sem omenil, zakaj so Nemci to rešili pred pol stoletja, mi pa tega ne bomo verjetno videli, ker ni politične volje, niti pri tistih, ki prejemajo slovenske glasove. Dovolj bi bilo odpraviti omejitve v odstotkih na volitvah, saj jih manjšina ne premore, ali premestiti pri vsedržavni razdelitvi mest enega senatorja za našo deželo, ki bi pripadal slovenski narodni skupnosti. Ni treba spreminjati ustave. Vse to smo kot slovenska stranka povedali od Trsta do Rima, če pa Slovenci čakamo to od drugih, nam tudi Nemci ne morejo pomagati. Namesto notranjih prepirov bi bilo morda bolje, da se zedinimo v isti listi na podlagi preferenčnih glasov, pa bi imeli drugačno težo. V povolilnih polemikah smo brali, da ni prav olajšati izvolitev v deželni svet za slovensko listo in to povejo isti, ki po drugi strani zahtevajo olajšave za izvolitev v parlament. Nekaj je z nami narobe, a bomo še naprej delali za zedinjene vseh Slovencev.
Pozna kdo tisto zgodbo ko je eden od desetih pijancev se odlocu it na zdravljenje?
Neko revolucijo kjerkoli je tezko pricakovat