Dvomi se po mnenju SD, ki ga je predstavil Franc Trček, pojavljajo tako v zakonitost izvedbe javnega naročila kot tudi v doseganje minimalnih standardov glede zanesljivosti izbranih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom.

Ugibanja, da gre pri izbiri dobaviteljev testov za vnaprej dogovorjeno dejanje, po njihovih besedah podžiga predvsem dejstvo, da je bilo za oddajo ponudb na razpolago le 24 ur časa in da so k oddaji ponudb lahko pristopili le vnaprej povabljeni ponudniki. Po mnenju SD je treba takoj preiskati namigovanja, da je dobava neustreznih testov povezana s SDS in da potencialno predstavlja kršitve protikorupcijske zakonodaje.

SD je v zahtevi za sklic nujne seje zanimalo, zakaj se je ministrstvo za zdravje pri nakupu hitrih testov odločilo za nižji zahtevani standard, ki je najmanj 90-odstotna občutljivost, od standarda, ki so ga v samostojnih nabavah zahtevale bolnišnice.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne pa je zagotovila, da je bilo javno naročilo izvedeno v skladu z vsemi načeli s tega področja. K oddaji ponudbe je bilo po njenih besedah povabljenih veliko ponudnikov, pogoji pa so bili jasni in nedvoumni. Vse zahtevane tehnične specifikacije so izpolnjevali štirje vzorci in s štirimi ponudniki so bila izvedena pogajanja. Izbrali so podjetje Majbert Pharm, ki je ponudilo najcenejše teste.

Po zagotovilu nekdanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja odločitev o množičnem testiranju ni bila sprejeta na pamet, ampak so v razmerah, ko je bilo veliko okuženih, vedeli, da je pot k umiritvi razmer testiranje čim več prebivalstva in vzpostavitev možnosti za vnovično sledenje stikom. Razpis je bil po njegovem zagotovilu korektno izpeljan, kupili pa so ustrezne hitre teste.

V razpravi so v SDS in NSi zagovarjali izbiro v postopku javnega naročanja. Po besedah Borisa Doblekarja iz SDS se je izkazalo, da s testi izbranega dobavitelja ni nič narobe. "To so testi, kot jih uporabljajo po vsem svetu. A vas boli, ker so bili kupljeni daleč najcenejši testi," je ocenil.

Po navedbah poslanke NSi Ive Dimic pa hitri testi lahko skupaj z drugimi ukrepi omilijo epidemijo. So dosegljivi, cenovno dostopni in enostavni, je poudarila.

V opoziciji pa so bili poleg SD kritični tudi v LMŠ, Levici in SAB. Po besedah Jožeta Lenarta iz LMŠ se je nezaupanje v vladno ravnanje med epidemijo začelo v stroki, potem pa se preneslo na ljudi. "Po vzletu letal ob koncu prvega vala epidemije so se delale druge stvari, ne pa priprave na drugi val," je izpostavil.

V Levici zahtevajo, da mora biti v boju proti epidemiji na prvem mestu stroka, je dejal Željko Cigler. Po mnenju Andreja Rajha iz SAB pa bi moral biti vzpostavljen sistem, v katerega bi ljudje zaupali.

Odbor ni sprejel sklepov, ki so jih predlagali v SD. V skladu z njimi naj bi odbor predlagal, da računsko sodišče prednostno revidira izvedbo obravnavanega javnega naročila, pristojne organe pa bi pozval, da preiščejo sume storitve kaznivih dejanj v povezavi z njo.

Poleg tega naj bi glede na predlagane sklepe od predsednika vlade v funkciji ministra za zdravje Janeza Janše v sedmih dneh zahtevali dokazila o ustreznosti antigenskih testov in upravičenosti porabe proračunskih sredstev glede na učinkovitost testiranj z njimi. Komisija za preprečevanje korupcije pa naj bi preiskala sume kršitve integritete in korupcijska tveganja, ki izhajajo iz povezanosti funkcionarjev, ki so člani SDS, in predstavnikov ali lastnikov izbranih dobaviteljev, ki so bili ali so še vedno člani SDS ali njenega podmladka SDM.